Nadvojvoda – pa »Narodovci«.
»Krščanska ženska zveza« v Ljubljani, ki je še le začela živeti, dasi se je misel na njeno ustanovitev povdarjala tem večkrat, čim bolj je začel liberalizem razjedati naše rodbinsko življenje, je v kratki dobi svojega obstanka že krepko pokazala, da ima lepo življenjsko silo v sebi. Kakor pri vsakem dobrem in koristnem delu se je moralo tudi tu pokazati nasprotstvo. V naši liberalni dobi, ko stoji že skoro vsakdo pod vplivom slabih predsodkov, in ko se posebno v meščanskih krogih vsak pojav javnega kršč. mišljenja zasmehuje in pobija, je treba že precej poguma, da se osnuje tako društvo, ki ima količkaj reformatoričnega duha v sebi. (…)
»Krščanska ženska zveza« je, kot smo že poročali, dne 11. t. m. izrekla zahvalo nadvojvodi prestolonasledniku Franu Ferdinandu za to, da je prevzel protektorat »katoliškega šolskega društva«. To je bil odločen korak, ki je pričal ne le o patrijotizmu »Zveze«, ampak tudi jasno kazal njeno mišljenje o šolstvu v Avstriji.
To je bilo preveč za liberalce. Njih vodja dr. Tavčar je bil v državnem zboru glasoval za debato, v kateri so hoteli Vsenemci v zvezi z drugimi liberalci udariti po nadvojvodi. Ko so se torej ljubljanske gospe oglasile v nasprotnem smislu in izrekle celo zahvalo nadvojvodi za to, da je prevzel protektorat katoliškega društva, je »Narod« zbesnel.
Ostudno je napadel odlične članice »Zveze« in prav lopovsko pokazal, kako umazan je liberalizem. Nalagal se je celo vrsto neresničnih stvari, da bi ostrašil blage članice od nadaljnega sodelovanja v »Zvezi«.
A tu se je »Narod« temeljito opekel. Vsak terorizem gre samo do gotove meje, potem se zlomi. Napad na poštene in odlične krščanske gospe mora roditi stud v vsakem mislečem človeku. A društvenice »Zvezine« prav lahko prenašajo to »Narodovo« besnenje. Ravno takrat, ko so v »Narodovem« uredništvu kovali obrekovalni članek, je bila na potu v Ljubljano sledeča brzojavka:
Gospe Uršuli Souvanovi.
Njegova cesarska visokost gospod nadvojvoda Franc Ferdinand zahvaljuje »Krščansko žensko zvezo« najsrčneje za to lojalno in patrijotično izjavo in želi mlademu društvu veselega prospevanja in plodonosnega delovanja. (…)
To je več nego zahvala. To je priznanje novemu društvu in želja, naj se razširi in deluje krepko za prava načela krščanske omike. Ako primerjamo ravnanje takozvane ljubljanske »inteligence« s to veledušno brzojavno zahvalo nadvojvode-prestolonaslednika, nam pač ni mogoče dvomiti, na kateri strani je pravica in resnica. (…)
Slovenec, 18. junija 1901
Fruktificirani nadvojvoda.
»Krščanska ženska zveza«, to najnovejše klerikalno društvo, opravičuje v polni meri vse to, kar smo od prvega začetka od njega pričakovali. Postalo je politično društvo, v katerem se je poleg gospodičin iz tobačne tovarne zbralo tudi nekaj političnih Urš iz meščanstva, in začelo je prav glasno posezati v javno življenje. No, da ta drevesa sicer ne bodo zrasla do neba, za to bo skrbelo ljubljansko meščanstvo.
Takoj na prvem shodu je ta krščanska zveza, ki ima baje namen, gojiti krščansko rodbinsko življenje – v tem oziru je kaplan Kalan (ki smo ga mi v prvi notici o tem društvu zamenjali s kanonikom istega imena) najbrž avtoriteta in specijalist – potegnila za politično vrv in odposlala nadvojvodi Franu Ferdinandu brzojavno pripoznanje na prevzetji protektorata pri nemškem klerikalnem šolskem društvu.
To je bila eminentno politična izjava, ki je jasno pokazala, v kakšne namene se hoče izkoriščati ta zveza ljubljanskih šminkanih in nešminkanih »krščanskih« žensk. (…)
Na tem stališču stojimo tudi danes, toliko bolj, ker je brez dvoma, da nadvojvoda svojega koraka ni storil, da bi ga na pr. ljubljanske tercijalke, naj že diše po parfumih ali po viržinkah, izkoriščale v namene tako obče škodljive politične stranke kakor je klerikalna. (…)
Slovenski narod, 19. junija 1901
Žensko vprašanje.
Nečuveno grdo jo napadel »Slov. Narod« krščanske gospe ljubljanske, pred katerimi pač sme vsak »Narodovec« spoštljivo sneti svoj klobuk, kadar jih sreča. Nam je sicer težko, da moramo z grdobijami »Sl. Naroda« mazati svoj list, a danes moramo pobrati iz tega lista nekaj nečednih besed, da se spozna, kako ostudno delajo možje, ki se imenujejo liberalci, in kako malo takta in poštenosti imajo. (…)
Krščanske gospe! Tako Vas blatijo ljudje, ki so v Ljubljano spravili neke druge ženske in jih javno branili proti ogorčenju krščanskega ljudstva! One so branili, ker niso krščanske, poštene gospe pa napadajo, ker nosijo – krščansko ime!
Vsa lažnivost liberalizma se vidi v tem napadu. (…)
Zato ustanavljajo nenravne hiše, v katerih si drže – praktične liberalke. S tem se grozno izpodkopuje rodbinsko življenje. (…)
Slovenec, 20. junija 1901
