Luke Saunders je kot tržnik proizvodnega podjetja iz Chicaga veliko potoval po industrijskih območjih in malih mestih ameriškega srednjega zahoda, pri tem pa je prestajal velike muke pri iskanju zdravega dnevnega obroka. »Povsod je bila na voljo le visokokalorična hitro pripravljena hrana,« se spominja. Potem ga je na eni od poslovnih poti prešinilo: kaj če bi lahko potrošniki kupili svežo solato v avtomatih za hrano? Tako je prišel na zamisel o skrajšanju oskrbne verige s podjetjem Farmer’s Fridge (kmetov hladilnik), mrežo samopostrežnih kioskov oziroma sistem za distribucijo zdrave, sveže in nepredelane hrane. Pustil je službo, našel vlagatelje in konec leta 2013 začel postavljati avtomate v čikaških soseskah, v katerih praviloma niso imeli na voljo zdrave in sveže hrane. Lokacije je izbiral na slabo izkoriščenih, cenejših prostorih, prvi kiosk pa je vseeno postavil v priljubljenem nakupovalnem središču, med prodajalno McDonald’s in Dunkin’ Donuts, ameriške verige hitro pripravljenih krofov. »Vseeno pa nismo vezani na določene točke in če se katera od njih pokaže kot nedonosna, lahko kiosk hitro prestavimo na drugo mesto,« pravi Saunders.
Vsak dan sveži obroki
Lesene kioske Farmer’s Fridge so oblikovali sami v podjetju, videti so po ameriško kičasti oziroma, kot pravi Saunders, »samosvoji in resnični«, tako da že na prvi pogled izdajajo drugačnost v primerjavi z brezdušno podobo večine drugih avtomatov za hrano. V njihovem avtomatiziranem hladilniku so solate pregledno razvrščene, stranka izbere želeni izdelek na zaslonu na dotik. Vsak dan ponujajo deset različnih vrst svežih solat, ob tem pa še nekaj različic zajtrka in prigrizkov, na primer sadnih kup in študentske hrane.
V podjetju je zaposlenih 30 ljudi, obroke pripravljajo v veliki kuhinji sredi Chicaga. Zgodaj zjutraj pripeljejo svežo zelenjavo in druga živila, čez dan pripravljajo (sekljajo in kuhajo) jedi, ki jih ponoči dežurna ekipa spravi v nepredušne plastične kozarce, podobne tistim za vlaganje. To omogoči, da ostanejo sestavine ves dan sveže, da se solata ne bi prepojila s prelivom, pa tega spravijo v majhno skodelico na vrhu kozarca. Ob štirih zjutraj hrano razvozijo po čikaških kioskih. Ob šestih zvečer cene solat znižajo za en dolar, tiste obroke, ki ostanejo, pa naslednje jutro vzamejo iz avtomatov in jih podarijo mestnim humanitarnim društvom. Pripravijo že več kot 1500 obrokov na dan, prodaja v nekaterih kioskih pa raste, tudi do dvajset odstotkov na mesec. Kot pravi Saunders, je Farmer’s Fridge v prvem vlagateljskem krogu zbral nekaj milijonov dolarjev, s tridesetih kioskov v revnejših delih Chicaga pa se poskuša razširiti tudi v druge dele mesta. Še letos želijo priti do sto postavljenih avtomatov, potem pa bodo, napoveduje lastnik podjetja, začeli zbirati sredstva za širitev na ameriški srednji zahod in po vsej Ameriki.
Solate želijo še poceniti
Farmer’s Fridge ponuja tudi catering, hrano zanj pa pripravljajo v isti kuhinji iz istih živil. »S tem zaslužimo približno eno tretjino prihodkov,« pravi Saunders. »Med najzvestejšimi naročniki so trgovine z veliko prometa in tehnološka podjetja, v katerih želijo, da bi njihovi zaposleni med delom pojedli kaj dobrega, zdravega, četudi kar za pisalno mizo.«
Največji izziv podjetja Farmer’s Fridge je komuniciranje s potencialnimi strankami. »Ko zagledajo naše izdelke, morajo nemudoma ugotoviti, da gre za svežo hrano,« pravi Saunders. »Zato si lahko na kiosku privoščimo le dve, največ tri sporočila, za katera želimo, da jih ljudje dojamejo – za kaj gre pri vsem skupaj, kdaj je bila hrana pripravljena in kako priti v stik s podjetjem, če ima kupec kakšno težavo.« V podjetju tudi povsem sami skrbijo za računalniški program za neposredno povezavo med kuhinjo in avtomati, da lahko pravočasno dopolnjujejo ponudbo. Še letos bodo uvedli uporabniško aplikacijo, prek katere bo lahko uporabnik s pametnim telefonom vzpostavljal komunikacijo s kioskom.
Obrok solate Farmer’s Fridge stane v povprečju osem dolarjev. Saunders želi ceno solat še znižati in jih tako približati prebivalcem z nizkimi prihodki, ki živijo v »prehranskih puščavah«, mestnih predelih, v katerih je oskrba s svežo zelenjavo in sadjem zelo skromna. »Če bi bila zdrava hrana dostopna in cenovno ugodna, bi si jo ljudje zagotovo privoščili,« pravi, »zato želimo revolucionirati koncept avtomata za prehrano.«
