Oče Walter in sin Jeffrey Cruttenden sta leta 2012 z Markom Drujem v Newport Beachu ustanovila start up Acorns (angleški izraz za želod) z enim samim ciljem: da bi z avtomatizacijo poslovnega procesa investiranje postalo manj zapleteno in dolgočasno oziroma prijaznejše za ljudi, ki s tem nimajo še nobenih izkušenj. Jeseni 2014 so tako začeli tržiti aplikacijo za pametni telefon, ki uporabnikov preostanek denarja ob nakupu s kreditno kartico avtomatsko vloži v borzne sklade. Prej kot v letu dni je njihovo storitev uporabljalo 650.000 registriranih uporabnikov, ki so odprli več kot 300.000 vlagateljskih računov. Kalifornijsko podjetje je doslej zbralo tudi za več kot 30 milijonov dolarjev vlagateljskih sredstev.
Robotizirane rešitve za milenijce
Milenijska generacija oziroma generacija Y, mladi, rojeni med letoma 1981 in 2000, veljajo v primerjavi s starejšimi generacijami za radovednejše, prožnejše, inovativnejše in samozavestnejše. Sposobni so opravljati več nalog hkrati, predvsem pa so tehnološko in digitalno usposobljeni. Ameriško finančno svetovalno podjetje Financial Finesse je v anketi med svojimi 600 velikimi naročniki ugotovilo, da generacija Y kljub visoki nezaposlenosti in nizki stopnji varčevanja bolje upravlja denar od generacije X (1961–1980). Vendar pri finančnih storitvah milenijci raje kot tradicionalnim bankam zaupajo Googlu, PayPalu in drugim tehnološkim ponudnikom, med njimi tudi virtualnim valutam.
Nejc Kodrič, soustanovitelj Bitstampa, največje svetovne borze bitcoinov, pravi, da generacija Y razmišlja v realnem času, o prostem pretoku informacij kjer koli, kadar koli, s komer koli. »Z razvojem novih tehnologij, kot so virtualne valute, odpiramo možnosti za povsem nove poslovne priložnosti. Instantni prenos mikro majhnih zneskov v realnem času kamor koli v svetu omogoča razvoj produktov ali storitev, ki si jih doslej nismo niti predstavljali,« pravi Kodrič.
V generaciji, ki prepušča računalniškim algoritmom iskanje pravega partnerja, najprimernejšega filma in najbližje poti do trgovine, postaja samoumevna – seveda najprej v ZDA – tudi robotska aplikacija (robo-advisor) za optimalno vlaganje sredstev v pokojninsko varčevanje. Elektronska oblika posredništva namesto tradicionalnega (človekovega) svetovanja pri upravljanju premoženja oziroma vlaganju sredstev uporablja računalnik oziroma algoritem.
Sklade izbira nobelovec
Jeff Cruttenden je med študijem ugotovil, da veliko njegovih prijateljev – marsikdo od njih je študiral ekonomijo – sploh nima vlagateljskega računa. »Ves čas so govorili o vlaganju, niso pa imeli svojih računov,« pravi Jeff, ki je ugotovil, da za to obstajajo trije glavni razlogi: težavno zbiranje začetne vsote vlagateljskega denarja, praviloma visoke provizije in za neizkušenega vlagatelja nepregledna ponudba borznih, vzajemnih in odprtih investicijskih skladov. »Z investicijskim računom v obliki mobilne aplikacije smo lahko stopili na trg, ki je bil dolgo zgolj v rokah privilegiranih,« pravi mlajši v tandemu Cruttenden.
Aplikacija acorns ob vsakem uporabnikovem plačilu s kreditno oziroma plačilno kartico vsoto zaokroži navzgor (do naslednjega dolarja) in preostanek centov vloži v razpršen portfelj indeksiranih skladov, ki jih izbira z Nobelovo nagrado ovenčani ekonomist Harry Markowitz. »Tak način vlaganja je za ljudi zelo primeren,« pravi Jeff. »Če bi nekomu predlagali, naj vloži 50 dolarjev, bi bilo zanj to precej zahtevno, veliko lažje je to na primer izvesti petdesetkrat po deset centov.« Acorns zaračunava uporabniku za svojo storitev en dolar na mesec, ko znesek na njegovem računu preseže vsoto pet tisoč dolarjev, pa 0,25 odstotka na letni ravni. Uporabnik lahko na svoj vlagateljski račun tudi sam vlaga denar in ga tudi kadar koli dvigne.
Od začetka delovanja so v Acornsu povečali število zaposlenih z dvajset na devetdeset ljudi. Jeff Cruttenden pravi, da se intenzivno ukvarjajo z inoviranjem storitve, razvijajo platforme za druge naprave, že letos pa načrtujejo tudi prodor na svetovni trg. Mogoče bo torej elektronski prašiček kmalu na voljo tudi slovenskim milenijcem.
