Justin Young je nepremičninski posrednik in eden od 418 Britancev, kolikor jih po podatkih statističnega urada živi v Sloveniji. Pred desetimi leti je v Ljubljani ustanovil podjetje za posredovanje nepremičnin tujcem, zdaj pa se srečuje z negotovostjo, ki je nista prinesla ne posel ne zasebno življenje, ampak politika. »Bistvo je, da nihče ne ve, kaj bi se ob brexitu zgodilo. To je velika neznanka, ker iz EU ni še nihče odšel. Trenutno lahko delam in živim v Sloveniji. Če gre Velika Britanija iz Evropske unije, teh pravic morda ne bo več. Gotovo ne bodo enake kot zdaj,« odgovarja Young na vprašanje, kaj bi zanj pomenil brexit. Young ima približno petnajst odstotkov strank iz Velike Britanije. Nekatere zdaj z nakupom čakajo, ker ne vedo, ali bi brexit prinesel omejitve lastništva nepremičnin ali posebne dajatve.
»Negotovost« je beseda, ki v tem času med Britanci zelo pogosta. »Veliko je sivih področij. Kaj bo recimo z dovoljenji za stalno prebivanje, kaj bo z vozniškimi dovoljenji? Nihče, ne Britanci ne Slovenci, ne ve,« pravi Mark Moody, ki se ukvarja z obrtniškimi deli in v Mojstrani oddaja apartma. »Mene sicer odhod Velike Britanije iz EU ne bi preveč prizadel,« pravi Moody, ki je bil vrsto let zagovornik izstopa iz EU. »Mislim, da je EU velika birokratska in precej skorumpirana organizacija,« pravi. Vendar brexita ne podpira več – odvrnila ga je kampanja tabora za odhod, ker »so tematiko priseljevanja spremenili v rasistični argument«. »Zdaj mislim, da bi bilo najbolje, da glasujejo za obstanek v EU, a naj bo rezultat čim bolj tesen. Morda bo to Bruselj prisililo v premislek,« pravi.
Corbie Phillips je projektantka notranje opreme. Skupaj z Andyjem Kellyjem sta nekoč živela v osrčju Londona, zdaj delo opravljata iz hiše na Koprivniku. »Brez težav lahko delam preko meja. Stvari, od kavčev do ročajev za predale, kupujem v Nemčiji, Franciji, Sloveniji, nobenih težav ni z mejami in carinami. Če bi se to z brexitrom spremenilo, bi to za moj posel pomenilo težave,« pravi Phillipsova. Oba bi želela, da Velika Britanija ostane v EU. »Ne veva, kaj vse bi se sicer lahko zgodilo,« pravi Kelly, ki je v Londonu delal v Cityju, srcu evropske finančne industrije. »Bi Evropa ustanovila svoj center v Frankfurtu ali Parizu? Kaj bo s službami? Mnogo Britancev meni, da v državo prihajajo migranti in jim jemljejo službe. Vendar tudi ogromno Britancev živi v Evropi. Bodo vsi ti morali nazaj v Veliko Britanijo? Nihče ne ve,« pravi Kelly.
Splošna negotovost
To je res veliko vprašanje za 1,26 milijona Britancev, kolikor jih po podatkih OZN živi v EU, a zunaj Velike Britanije. Vprašanje pridobljenih pravic Britancev v tujini bi bil »eden najpomembnejših vidikov pogajanj o koncu članstva«, piše v poročilu odbora za EU v britanskem parlamentu. Gre za pravice do bivanja, zaposlovanja, zdravstvenega varstva ali pokojnin. »Vzemimo primer starejšega Britanca, ki je po petih letih življenja v Španiji pridobil pravico do stalnega prebivališča in s tem do španskega zdravstva. Če Velika Britanija odide iz EU – kaj bo s tem?« se v poročilu sprašuje profesor prava na Oxfordu Derrick Wyatt.
Tudi med evrokrati dileme
Ob vseh, ki živijo in delajo v drugih članicah EU, bi se v posebej nenavadnem položaju znašli Britanci, ki delajo v institucijah Evropske unije. V evropski komisiji jih je 1126, potem so še v evropskem parlamentu in svetu. »Britanci v Bruslju so nekoliko zaskrbljeni,« pravi britanski uslužbenec v evropskem parlamentu, ki je želel ostati neimenovan. »V evropskih institucijah ne delamo le za Veliko Britanijo, ampak tudi za Evropsko unijo. Če pride do brexita, naenkrat ne bo več jasno, kateri javnosti služimo.« Po njegovem mnenju ljudi ne bodo kar metali iz služb, ne nazadnje so v EU še vedno zaposleni štirje Norvežani in Islandec iz časa, ko sta državi kazali željo po članstvu, pa se je razpletlo drugače. Vendar pa bi se tisti na nižjih in srednjih položajih po besedah bruseljskega poznavalca, ki ni hotel biti imenovan, znašli pred dilemo, kako naprej: »Brexit bi lahko pomenil resno oviro pri grajenju dolgoročnejše kariere v evropskih institucijah in pri napredovanju, pot do visokih položajev pa bi bila zelo otežena, če ne onemogočena.«
