Evropo bi moral ob pozitivnem rezultatu prevzeti občutek olajšanja. Britanci so vedno podpirali vse, kar je Evropo delalo disfunkcionalno, in nasprotovali vsemu, kar bi jo lahko pripeljalo do spodobne in učinkovite federalne oblike. Frontalno so napadli idejo Evrope kot skupnosti socialnih držav in vsiljevali dnevni red neoliberalne ekonomije. Ovirali so razvoj evra v celinsko valuto in so lastniki večine ozemelj, na katerih so specializirane banke za utajevanje davkov in erozijo državnih proračunov. Londonski City je velik pralni stroj za umazan denar. Potisnili so vso Evropo v neskončno ameriško vojno na Bližnjem vzhodu in spodbujajo militarizacijo vzhodne meje. V zadnji veliki potezi so militarizacijo in neoliberalizem združili v eno politično potezo. Od Poljske so izsilili pristanek na to, da dva milijona Poljakov, ki delajo na britanskem ozemlju, ne bo deležno enakih socialnih pravic kot drugi državljani. V zameno so lobirali za veliko bazo zavezništva Nata na Poljskem. Evrope si nikoli niso predstavljali drugače kot angleško kolonijo. Drugače ne znajo. Že Tony Blair je ugotavljal, da je »Velika Britanija lahko evropska država samo kot vodilna evropska država«.
Privoščljivo jim je treba zaželeti srečno pot in počakati, da evroskepticizem zamenja evronostalgija.
