Nedavno smo poročali o nevsakdanjem slepem potniku – kači, ki se je zatekla v avtomobil v garažni hiši pod Kongresnim trgom in se peljala do Trzina, kjer je pobegnila v naravo. Preplašena voznica je poklicala kačofon – posebno telefonsko linijo, ki deluje pod okriljem Herpetološkega društva in kjer prostovoljci dajejo informacije o kačah ali pa z nasveti in pomočjo na terenu pomagajo v podobnih primerih. Tu so jo pomirili, da gre za nenevarnega navadnega goža.
Griša Planinc, ki pri kačofonu najpogosteje dežura, nam je povedal, da na leto prejmejo približno 300 klicev zaskrbljenih državljanov iz vse Slovenije.
Največ je nenevarnih kobrank
Največ klicev je iz Ljubljane, a ne zato, ker bi v glavnem mestu živelo največ kač, temveč zato, ker število klicev sovpada s številom prebivalcev, so pojasnili pri kačofonu. V Ljubljani lahko srečamo dve obvodni vrsti, to sta belouška in kobranka, ki se tudi ne branita z ugrizom. V osrednji Sloveniji živita še dve nestrupeni vrsti – smokulja in navadni gož –, medtem ko od strupenjač lahko naletimo na modrasa.
»Pred leti smo se ukvarjali z modrasovim mladičem na platoju pri Plavi laguni. Kako je mladič prispel tjakaj, ni jasno,« je povedal Planinc. Modras ima namreč rad prisojne lege z veliko kamenja, vlažnega okolja pa se izogiba. »Točnih podatkov nimam, a na Grmadi in Šmarni gori je zagotovo prisoten. Velikih razdalj pa kače ne premagujejo. Morda je omenjeni mladič v Ljubljano prišel z avtomobilom. Lahko pa bi prispel tudi po naravni poti, če bi ga plenilec, na primer ptič, zagrabil in ga hotel pojesti, potem pa bi ga nad Plavo laguno nekaj prestrašilo in bi kačo odvrgel,« ugiba sogovornik. Ni odveč, če omenimo, da ima tudi modrasov mladič strupnike in strup, vendar v manjših količinah. A Planinc miri, da v Sloveniji ne pomnimo, da bi kdo umrl od kačjega ugriza.
Tudi preostale prej omenjene kače nimajo posebne afinitete do urbanega okolja, saj se človeka najraje ognejo. »V Ljubljani smo večkrat opazili goža, ki se občasno zadržuje v kakšnih parkih oziroma vrtovih. Najpogostejša kača v mestu pa je kobranka, ki je vezana na vodno okolje. Najdemo jo ob Ljubljanici ali Savi. Letos smo posredovali blizu Iga, kjer se je pet kobrank zateklo v Telekomov jašek. Očitno so prezimovale,« nam je pojasnil sodelavec kačofona. A kobranka ni tako grozna, kot se sliši. »Ne vem, kako je dobila tako čudno ime, saj čisto nič ne spominja na kobro.«
Od gumijaste kače do vrvi
Po Ljubljani se občasno nekontrolirano plazijo tudi tujerodne kače. Največkrat gre za običajne terarijske vrste, torej pitone, udave in ameriške gože, ki so ušli skrbnikom. Primera pobegle tujerodne strupenjače pa sodelavci kačofona še niso imeli, saj so – kot pravijo – lastniki izrazito strupenih kač po navadi tudi bolj previdni. Kdor sreča kačo v naravi, naj se ji umakne, svetuje Planinc. Če pa naletimo na kačo v hiši ali garaži, je zaželeno, da jo fotografiramo, saj se na podlagi identifikacije potem pri kačofonu odločajo za morebitno posredovanje. »Enkrat sem prek MMS-sporočila prejel fotografijo kače v vodi. Fotografija je bila slaba in dodatno popačena zaradi valovanja vode. Kača je bila čudna; pomislil sem, da je tujerodna, po obliki je delovala strupenjača. Brskal sem po spletu, vsepovsod, nazadnje pa sem za pomoč poprosil kolega, ki se ukvarja z vivaristiko. Vprašal me je, zakaj mu pošiljam fotografijo gumijaste kače,« se spominja pripetljaja.
V osmih letih delovanja se je nabral kar zvrhan koš nenavadnih in tudi hecnih primerov. Nekoč je šla Planinčeva kolegica k zaskrbljeni gospe nekam na Štajersko, kjer naj bi bile na podstrehi tri čudne kače. Na koncu se je izkazalo, da so bile vrvi. Neka gospa pa je klicala, da ima doma rjavo kačo, ki ima na hrbtu vzorec in na glavi rožiček. »Ko sem slišal ta opis, sem bil prepričan, da gre za modrasa. A gospa je dodala, da je kača dolga deset centimetrov in debela za prst. Potem sem gospo prosil za fotografijo in na podlagi nje sem ugotovil, da gre za gosenico nočnega metulja, ki ima na zadku nekakšen trn.«
