Štirje slovenski vojaki se danes odpravljajo v kurdsko prestolnico Erbil na severu Iraka. Preden bo prvih šest vojakov sredi septembra začelo uriti kurdske pešmerge, bo ta predhodnica misije sedaj dorekla še zadnje podrobnosti o njihovi namestitvi v centru za usklajevanje usposabljanja v Erbilu in si ogledala vadbišče, kjer bo potekalo urjenje. Prav tako se bodo z nemškimi kolegi – slovenski kontingent bo namreč deloval pod nemškim poveljstvom – dogovorili še o potrebni opremi, ki jo bodo na začetku misije prinesli v Kurdistan. Po naših informacijah naj bi se srečali tudi s predstavniki kurdske obveščevalne službe.
Urjenje pešmerg kot pomoč gospodarstvu
Slovenska vlada se je v začetku leta odločila za sodelovanje v mednarodni koaliciji proti Islamski državi. V šestmesečnih rotacijah bo pri urjenju kurdskih pešmerg sodelovalo do 15 slovenskih vojakov. Z njihovo napotitvijo se bo Slovenija tako pridružila dvanajstim državam mednarodne koalicije proti IS (vse so članice Nata), ki pa urjenja ne izvajajo pod okriljem severnoatlantskega zavezništva. Septembra bo na prvo rotacijo odšla zgolj šesterica vojakov, preostala mesta pa bi po naših informacija Slovenija v naslednjih napotitvah utegnila zapolniti tudi z enoto za medicinsko pomoč. Potrebe kurdskih sil, ki se na severu Iraka spopadajo z Islamsko državo, so zelo velike. Od začetka vojne proti IS konec leta 2014 je bilo izurjenih že okoli 7000 pešmerg. Urijo jih predvsem v odkrivanju eksplozivnih sredstev, rokovanju s težjim orožjem in urbanem vojskovanju. Vojaki, ki so jih izurile mednarodne sile, sedaj že sodelujejo v bojih proti Islamski državi. Ti so se na treh frontah od Sirije do Iraka (Raka, Faludža in Mosul) krepko razplamteli v letošnjem letu.
»Sodelovanje Slovenije pri urjenju pešmerg je pomembno zaradi stabilizacije Iraka. V Iraku in Afganistanu smo že veliko zamudili. Šele leta 2005 smo denimo priznali novo iraško vlado, čeprav so to številne države storile že prej. Sodelovanje slovenske vojske v Erbilu bo pomagalo slovenskemu gospodarstvu odpirati vrata za posle pri obnovi države. Vse države, katerih vojske so sodelovale pri stabilizaciji Iraka, so namreč dobile infrastrukturne posle,« razlaga Bakhtyar Aljaf, raziskovalec pri Mednarodnem inštitutu za balkanske in bližnjevzhodne študije (Ifimes).
Po Aljafovi oceni slovenski vojaki v Erbilu ne bodo soočeni z neposrednimi nevarnostmi. »Erbil je varnejše mesto kot Ankara,« ocenjuje Aljaf in dodaja, da bi lahko prišlo do nevarnih incidentov, ko se bo začela ofenziva na Mosul, ki bo potekala prav čez Erbil. Čeprav slovenski vojaki ne bodo v prvih bojnih vrstah, bi utegnilo takrat priti do incidentov med različnimi vojskami, ki bodo napadale Mosul. Poleg pešmerg in PKK so na bližnjem območju Bašika dejavni tudi turški vojaki. A do napada na Mosul utegne priti še pred začetkom slovenske misije v Erbilu. Koncu se namreč bliža že štiri tedne trajajoča ofenziva iraških sil na Faludžo, kateri naj bi v kratkem sledil še napad na Mosul.
Nato se pripravlja na urjenje vojakov v Iraku
Slovenija se tako po osmih letih z vojaki spet vrača v Irak. 17 slovenskih častnikov in podčastnikov je v sedmih kontingentih od februarja 2006 do decembra 2008 že sodelovalo v takratni Natovi misiji v Iraku. V centru Al Rustamija pri Bagdadu so pomagali pri urjenju iraških kadetov. Do decembra 2011, ko se je misija končala, so inštruktorji Natovih članic v Iraku izurili okoli 500 vojakov na leto. Urjenje iraških vojakov je Nato na zaprosilo iraške vlade nadaljeval aprila letos, vendar se je zaradi slabih varnostnih razmer v državi preselilo v sosednjo Jordanijo. To se utegne po varšavskem vrhu Nata spremeniti, saj si želijo urjenje ponovno vrniti v Irak.
