Premier Miro Cerar ima na mizi analize obrambnega ministrstva za povišanje obrambnega proračuna, ki je zaradi varčevanja padel že pod en odstotek BDP, kar je daleč od dveh odstotkov, ki jih od članic zavezništva terja Nato. Pred julijskim vrhom Nata v Varšavi, kjer bodo premierji govorili tudi o izpolnjevanju zavez vrha iz Walesa za povečanje obrambnih izdatkov, je pred predsednikom slovenske vlade odločitev, ali bo obrambni proračun okrepil. Ali bo to dejansko storil – predvidoma v proceduri rebalansa proračuna za leto 2017 – nam v njegovem kabinetu niso pojasnili. Zagotovili so le, da se že dlje časa preučuje možnost povečanja obrambnega proračuna, predvsem v luči ustreznih strukturnih sprememb v sami proračunski porabi resorja. O konkretnih številkah včeraj v kabinetu predsednika vlade niso želeli govoriti.
Predvsem majhno vlaganje v vzdrževanje opreme in njeno modernizacijo je Slovensko vojsko že tretje leto zapored pripeljalo do najnižje ravni pripravljenosti. Obrambni proračun dosega le še 0,96 odstotka BDP, od česar gre glavnina denarja za plače. Za zavezništvo je še bolj problematično to, da Slovenija namenja zgolj 0,66 odstotka obrambnega proračuna za vzdrževanje in modernizacijo opreme, ciljna raven teh vlaganj pa bi morala biti 20 odstotkov.
Obrambni proračun bi se lahko še zmanjšal
Na obrambnem ministrstvu so pripravili oceno, da bi za nujno vzdrževanje morali zagotoviti od 25 do 47 milijonov evrov, za kolikor bi se ob ustrezni politični volji z rebalansom proračuna za prihodnje leto povečala sredstva za obrambo. V proračunu za leto 2017 namreč zvišanje zneska za obrambo ni predvideno, prav nasprotno. S sedanjih 378,9 milijona evrov naj bi padel na 363,1 milijona evrov, kar bi pomenilo, da bi se odstotkovno Slovenija prihodnje leto s sredstvi za obrambo odrezala še slabše kot letos. Če se ne bi odločili za zvišanje obrambnega proračuna, bi to pomenilo, da bi Slovenija prihodnje leto ob sedanjih projekcijah rasti BDP namenjala zgolj še 0,91 odstotka BDP. Odvisno od gibanja BDP bi ta delež po naših informacijah lahko padel celo na 0,89 odstotka.
Namestnik generalnega sekretarja Nata Alexander Vershbow je med majskim obiskom v Sloveniji pozval oblasti, naj še pred julijskim vrhom zavezništva v Varšavi predstavijo jasen načrt, kako namerava Slovenija dvigniti svoje obrambne izdatke. Naši sogovorniki iz obrambnih in političnih vrst ocenjujejo, da premier Miro Cerar na vrh zavezništva ne bo mogel oditi, ne da bi Slovenija pripravila vsaj minimalno zagotovilo o povečanju obrambnega proračuna. V nasprotnem primeru bi prav v času, ko želi zavezništvo tudi z izboljšanjem razpoložljivih kapacitet okrepiti svojo zastraševalno moč proti Rusiji, utegnil biti Cerar deležen novih ostrih kritik Nata.
Srednjeročni program ne zadostuje
Če bi naša država obrambni proračun za prihodnje leto dvignila za 43 milijonov evrov, bi to zneslo okvirno en odstotek bruto domačega proizvoda (BDP). Če bi se odločila za skromnejše dvige proračuna, bi bil odstotkovni dvig nižji. Ob povečanju za 25 milijonov evrov bi delež obrambnih izdatkov ostal nespremenjen pri 0,96 odstotka BDP. Z 29,6-milijonskim dvigom bi dosegli 0,97 odstotka BDP, z dodatnih 34,9 milijona bi dosegli 0,98 odstotka BDP, z 39 milijoni 0,99 odstotka BDP, kažejo projekcije obrambnega ministrstva.
V srednjeročnem obrambnem programu sicer načrtuje, da bo do leta 2020 obrambne izdatke dvignila na 1,03 odstotka BDP (oziroma 478 milijonov evrov). Po naših podatkih bi z dodatnimi 40 milijoni evrov na obrambnem ministrstvu lahko zagnali nov razvojni cikel, ki je sicer v srednjeročnem programu predviden šele po letu 2018. »Slovenija v zadostni meri ne zasleduje investicij v slovensko vojsko. Srednjeročni program, ki ga je sprejela vlada, ni dovolj ambiciozen. Ne odraža obljub o dvigu obrambnih izdatkov s porastom BDP in ne zagotavlja zadostnih sredstev, da bi si vojska lahko opomogla tako na področju primernega vzdrževanja opreme kot tudi za začetek novega investicijskega cikla,« je na nedavnem seminarju o Natu pred varšavskim vrhom kritično ocenil Primož Šavc, generalni direktor direktorata za obrambno politiko na obrambnem ministrstvu.
Aleš Gaube
Gibanje obrambnih proračunov držav članic Nata (v % BDP)
Sipri, MORS
PODATKI
1%
2%
3%
4%
0%
4,7%
ZDA
3,3%
2,7%
2010
GRČIJA
2,6%
2015
1,9%
POLJSKA
2,2%
2,3%
FRANCIJA
2,1%
2,5%
TURČIJA
2,1%
1,8%
ESTONIJA
2,0%
2,4%
VELIKA BRITANIJA
2,0%
2,0%
PORTUGALSKA
1,9%
1,7%
HRVAŠKA
1,6%
1,5%
NORVEŠKA
1,5%
1,3%
ROMUNIJA
1,4%
1,9%
BOLGARIJA
1,4%
1,7%
ITALIJA
1,3%
1,4%
NEMČIJA
1,2%
1,4%
DANSKA
1,2%
1,3%
NIZOZEMSKA
1,2%
1,4%
ŠPANIJA
1,2%
1,3%
SLOVAŠKA
1,1%
0,9%
LITVA
1,1%
1,6%
2010
1,3%
1,2%
SLOVENIJA
1,1%
1,0%
1,0%
2015
1,1%
LATVIJA
1,0%
1,2%
Odstotek BDP, ki ga za obrambo
od članic zahteva Nato
KANADA
1,0%
1,2%
ČEŠKA
1,0%
1,1%
BELGIJA
0,9%
1,0%
MADŽARSKA
0,8%
0,5%
LUKSEMBURG
0,5%
