Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je v začetku letošnjega februarja ustavno sodišče obvestila, da so po njenem mnenju pooblastila, ki so jih poslanci državnega zbora z novelo zakona o obrambi (37. a člen) naložili pripadnikom Slovenske vojske, premalo jasna in določna. Ustavno presojo novele je varuhinja vložila na pobudo Radia Študent (RŠ), ki je predhodno pri ustavnem sodišču že spodbijal odločitev državnega zbora o zavrnitvi razpisa referenduma o noveli zakona o obrambi.
V uradu varuha z RŠ takrat sicer niso delili mnenja o tem, da vojska ne bi smela izvajati drugih nalog, so pa soglašali, da so pooblastila glede napotitev in navodila pri obvladovanju skupin oziroma množic premalo določna, kar naj bi bilo pomanjkljivo opredeljeno tudi v predpisih policije. Varuhinja je v predlogu za ustavno presojo ustavno sodišče opozorila še na po njenem vprašljiv nadzor nad policijskimi pooblastili vojske, kot pomanjkljivost pa je omenila tudi vprašanje odgovornosti za ta pooblastila, kar je podkrepila z dejstvom, da pritožni mehanizmi zoper pooblastila v noveli sploh niso opredeljeni.
Urad varuha je ustavnemu sodišču zaradi zgoraj omenjenih razlogov celo predlagal, naj tri člene (od štirih) v zakonski noveli preprosto razveljavi, do odločitve pa naj njihovo izvajanje zadrži.
Dodatna pooblastila trenutno mirujejo
Ustavno sodišče se za zadržanje ni odločilo, saj so poslanci 24. februarja za obdobje treh mesecev vojski podelili dodatna pooblastila, ki trenutno mirujejo. Tiskovni predstavnik Slovenske vojske Simon Korez je namreč povedal, da je trimesečni čas dodatnih pooblastil potekel 24. maja, državni zbor pa jih zaradi trenutno umirjene situacije na mejah (še) ni podaljšal. Odločitev ustavnih sodnikov tako ne bo veljala za nazaj, bo pa pomemben precedens za podobna odločanja v prihodnosti.
Pred odločitvijo je ustavno sodišče zahtevo varuhinje poslalo vladi in v urad predsednika republike, ki je sodišču sporočil, da »mora država skladno z veljavnimi mednarodnimi sporazumi in zavezami zagotoviti učinkovito ukrepanje za obvladovanje humanitarne in varnostne situacije«, kar po besedah Boruta Pahorja zahteva »angažiranje vseh razpoložljivih sil in sredstev ter vključevanje vseh delov sistema nacionalne varnosti«. Tako vladni kot Pahorjev odgovor je ustavno sodišče nato poslalo varuhinji, ki je sodišču odgovorila, da bo pri svojih navedbah vztrajala.
Ustavno sodišče v svoji odločitvi med drugim piše, da varovanje državne meje ne spada v »izvirne naloge, ki bi izhajale iz obrambne funkcije SV, temveč gre le za izvrševanje pooblastil, s katerimi se zagotavlja notranja varnost države«. Sodišče je odločitev sprejelo s šestimi glasovi proti dvema.
