Ni posluha za uvajanje tehničnih pripomočkov za izboljšanje varnosti v prometu

Ljudje ne maramo ovir

Svež je tudi spomin na tragedijo leta 2013 v Notranjih Goricah na Ljubljanskem barju, v kateri je ugasnilo dvoje mladih življenj. Petindvajsetletnik je avto pred spuščenimi zapornicami sicer ustavil, a ko je vlak odpeljal, je neučakani mladenič mimo spuščene zapornice zapeljal na progo prav v trenutku, ko je z druge strani pripeljal še en vlak in treščil v krhko cestno vozilo, v katerem je poleg voznika umrla še 21-letna sopotnica. Morda bi primera iz Šentjurja in Notranjih Goric laično še nekako lahko razumeli – kolesar in voznik sta pač menila, da je nevarnost mimo, in sta nesmiselno pohitela prek proge – a vijuganje mimo spuščenih zapornic resnično nima nobenega smisla (izvzemši samomorilska nagnjenja). »Najbrž niso vsi primeri enaki, a osnovni razlog je, da ljudje ne maramo ovir pri neki dejavnosti in se jim skušamo izogniti, pogosto nepremišljeno, tudi tvegano,« je povedal prometni psiholog Marko Polič in naštel še nekaj dodatnih dejavnikov, ki prispevajo k nerazumljivemu vedenju na tirih: »Ob dolgem čakanju na prehodu, ko vlaka ni videti, potrpežljivost popusti. Zato je pomembno, koliko časa pred prihodom vlaka so zapornice spuščene. Predolg presledek med spustom zapornic in prihodom vlaka je lahko nevaren. Ljudje se bolj zavedajo očitne, vidne nevarnosti, kot pa nečesa, kar ni očitno in vidno. Opozoriti je treba tudi na morebitno nepreglednost prehoda ali slabo vidljivost zaradi vremenskih razmer. Če vlaka ne vidiš, ne pomeni, da ne bo prišel,« opozarja Polič in seveda ob tem ne pozabi na povsem napačno presojo hitrosti vlaka, pa tudi na iskanje tveganja pri mlajših ljudeh, ki se lahko preskušajo v tem, kdo kaj zmore in kdo je bolj »pogumen«, kar hitro vodi v počenjanje neumnosti. Nekateri ljudje pa so preprosto nagnjeni h kršenju pravil.

Zaradi neprevidnega voznika odletel minister

Med najhujšimi nesrečami, ki so se zgodile v zadnjih desetih letih, je bila gotovo najbolj odmevna tista v Cirkovcah leta 2007, ko voznik osebnega vozila ni upošteval prometnih znakov in je zapeljal pred vlak. V nesreči sta umrli voznikova mati in teta ter še ne štiriletna nečakinja. Ker na tem nivojskem križanju to ni bila prva tragična nesreča, so jezni krajani zahtevali varnejšo ureditev prehoda ter odstop prometnega ministra Janeza Božiča. Z obema zahtevama jim je uspelo. Minister je res kmalu odstopil, nivojsko križanje pa so z varnejšim podvozom nadomestili šele lani.

V zadnjih desetih letih se je na nivojskih križanjih cest z železniško progo pri nas zgodilo blizu 300 nesreč. »Nesreče na nivojskih prehodih so namreč pogosto posledica voznikove napake, zato je povečana pozornost, pazljivost in upoštevanje prometnih pravil ter signalizacije, še posebej prometnega znaka andrejev križ, svetlobnega znaka in spuščenih zapornic ali polzapornic, ključno za večjo varnost na nivojskih prehodih,« so opozorili na Agenciji za varnost prometa.

Tehnične izboljšave zavračamo

Podjetnik, inovator in nekdanji motociklistični dirkač Mitja Vilar si že vrsto let z različnimi inovativnimi predlogi prizadeva zmanjšati število nesreč na cestah in železnicah. Pred leti je za izboljšanje varnosti pri prečkanju železniških tirov predlagal namestitev luči bliskavic na lokomotive, vendar v vladi in v parlamentu ni našel dovolj podpornikov. Zaradi številnih nesreč in smrtnih žrtev na prehodih cest čez železniško progo razmišlja celo o kazenskih ovadbah odgovornih ministrov.

»Nesreče na prehodih preko železniške proge se večinoma dogajajo iz dveh razlogov. V enem primeru gre za samomorilce, v drugem pa ljudje prihajajoči vlak, ki se zaradi svoje barve pogosto nekako stopi z okolico, kljub pozornosti prezrejo. Ne poznam primera, da bi kdo zapeljal pred vlak, če vidi, da se mu ta bliža,« razmišlja Vilar, ki ne more skriti nezadovoljstva zaradi zavrnitve njegovih inovativnih predlogov. »V enem od odgovorov so mi navedli, da namestitev bliskavic na lokomotive ni v skladu z zakonodajo in da tega tudi v Evropi ni. Mar ne smemo biti mi v kakšni pozitivni stvari pred Evropo?« se sprašuje sogovornik, ki je poleg bliskavic predlagal tudi namestitev večjih prometnih ogledal ob progi na mestih, kjer se ta cestnemu prehodu približuje v ovinku in avtomobilisti prihajajočega vlaka zato ne morejo opaziti na varnejši razdalji.