Prulček, lokal na robu ožjega mestnega središča, ki je v samo štirih letih postal nepogrešljiv del ljubljanske kulturne scene – v tem času se je tam zvrstilo okrog 1000 koncertov –, bo živel vsaj še do konca avgusta. Tako pravi njegov lastnik Saša Starovojtov, Ukrajinec, ki se je v slovensko prestolnico priženil pred 15 leti.
Potem ko je moral med prvomajskimi prazniki zavoljo prekratkega obratovalnega časa odpovedati festival Spomladanski šund in je lokal že prodajal na enem od spletnim portalov, so ga – sam meni, da tudi zavoljo medijskega pritiska – v zadnjem trenutku poklicali z Mestne občine Ljubljana in mu predlagali (začasno) rešitev. »Rekli so, naj se odjavimo kot bar in se prijavimo kot kavarna. S tem manevrom smo lahko obratovalni čas podaljšali do 2. ure zjutraj. Takšen urnik bo veljal do konca avgusta,« pove Starovojtov.
Upanje umre zadnje
A velik problem še vedno ostaja: teraso mora zapreti ob 22. uri, kar je še posebno v poletnem času, ko obiskovalcem na kraj pameti ne pade, da bi sedeli v zaprtih prostorih, sila neugodno. »Težava je, ker cele plejade koncertov – od etna, jazza, soula, bluesa do rokovskih zasedb in klasične glasbe – brez obiskovalcev, ki bi po koncertu posedeli in popili kakšno pijačo, stroškovno ne moremo pokriti. Celoten program namreč stane okrog 60.000 evrov na leto, na občinskih javnih razpisih pa doslej nismo bili uspešni,« pojasni lastnik Prulčka. Nadaljuje: »Tukajšnje navade so pač takšne, da nihče ne pride na koncert pred 21. uro, pa naj se še tako trudimo prepričevati ljudi. Zato že ves čas apeliram na občino, naj nam omogoči obratovanje vrta vsaj do 23. ure. Najhuje je, da nam ves čas dajejo upanje, na koncu pa se vselej najdejo kakšne prepreke. Naj povedo, da ni mogoče, pa bom spakiral kovčke in se šel sončit na hrvaško obalo.« A kljub vsemu, poudarja, upanje umre zadnje, zato so se prijavili na razgrnitev občinskega prostorskega načrta. Le sto metrov stran je namreč že območje ožjega mestnega središča, kjer lahko oštirji na svojih terasah strežejo do polnoči.
Podpirajo jih tudi upokojenci
Križi Prulčka z obratovalnim časom so sleherniku še bolj nerazumljivi, saj jih podpira tudi lokalno prebivalstvo. Zraven Prulčka živi in ustvarja nadvse aktiven Plesni teater Ljubljana s svojimi predstavami za otroke in odrasle. Po predstavah se odrasli gledalci družijo v Prulčku, najmlajši pa na bližnjih igralih. Z lokalom tesno sodelujejo tudi člani Društva upokojencev Ljubljana Prule. Tam si sposodijo stole, ko imajo prireditve, tudi njihov pevski zbor vadi v Prulčku, kjer si lahko sposodijo tudi klavir. »Srečanja z večjim številom obiskovalcev organiziramo kar v Prulčku, zvečer pa sedimo na Prulčkovi terasi,« pove predsednica Društva upokojencev Ljubljana Prule Maja Mušević, ki kar ne more prehvaliti sedanjih najemnikov, Iryne in Kirillla, prav tako Ukrajincev. Po njenih besedah sta v šestih mesecih spravila lokal na zavidljivo raven – tako glede higiene kot tudi postrežbe in predvsem s ponudbo brezplačnih koncertov. »Samo v zadnjih šestih mesecih se je v Prulčku zvrstilo 89 koncertov, kar pomeni več kot 300 mladih nastopajočih, ki so imeli priložnost pokazati svojo ustvarjalnost. Pri tem sta najemnika vselej skrbela, da ne bi motila stanovalcev,« pove 63-letna Muševićeva, ki Prulček vidi kot prostor, kamor se lahko zatečejo meščani pred zabavljaško sceno drugih mestnih lokalov.
Muševićeva hkrati ne more razumeti, zakaj upravna enota lokalu noče podaljšati obratovalnega časa za teraso, saj po njenem razumevanju Prulček nikakor ne more biti del »spalnega naselja«. »Na eni strani je Mercatorjeva trgovina, na drugi strani Plesni teater Ljubljana s svojim večernim programom, na tretji pa sta dve zdravniški ambulanti splošne medicine. To pomeni, da v neposredni bližini ni stanovalcev,« poudari Muševićeva, ki je v imenu upokojencev tudi upravno enoto pozvala, naj Prulčku omogoči, da še naprej uspešno razvija utrip življenja na Prulah.
