Nenavadno veliko diplomatov srednje ravni v ameriškem State Departmentu se je odločilo predsedniku Baracku Obami sporočiti, da je njegova politika do Sirije pogubna, saj tam dovoljuje neizprosno nasilje Al Asadovega režima. V internem dopisu, katerega vsebina je prišla v uredništvi New York Timesa in Wall Street Journala, so pozvali k »razumni uporabi daljinsko vodenih izstrelkov in letalskih napadov, ki bodo podpora bolj osredotočenemu in nepopustljivemu ameriško vodenemu diplomatskemu procesu« za končanje pet let trajajoče državljanske vojne, ki je terjala že 400.000 življenj.
Dopis, poslan prek tako imenovanega kanala nestrinjanja, odprtega v ameriškem zunanjem ministrstvu proti koncu vietnamske vojne, da so lahko brez strahu zaradi morebitnih posledic diplomati v njem izražali nezadovoljstvo s potezami vodilnih v zunanji politiki, sam po sebi ne prinaša nič novega. Obamova osredotočenost na uničenje samozvane Islamske države v Iraku in Siriji ter zadržanost do siceršnjega dogajanja v Siriji je že ves čas deležna kritik tudi znotraj oblastnih vrst.
Nestrinjanje je še širše
Posebnost je, da je tokrat nestrinjanje s politiko Bele hiše do Sirije izrazilo kar 51 podpisnikov, čeprav ameriški mediji ugotavljajo, da gre bolj kot ne za uslužbence srednjega ranga oziroma karierne diplomate in da med njimi ni niti imen, ki bi bila odmevna v ZDA, zatorej še manj po svetu. Da ima dopis vendarle svojo težo, pa priča dejstvo, da so med njimi ljudje, ki so (bili) zadnjih pet let neposredno povezani z ameriško politiko do Sirije v službi doma in na tujem.
John Kirby, tiskovni predstavnik State Departmenta, ni želel komentirati internega dopisa, ki so ga najvišji predstavniki ministrstva z Johnom Kerryjem na čelu šele prejeli, je pa dejal, da sam državni sekretar spoštuje proces, v katerem lahko zaposleni odkritosrčno in zasebno izrazijo svoje politične poglede predpostavljenim. Da je nestrinjanje z Obamovo politiko do Sirije širše od kroga podpisnikov, pa je za NYT potrdil Robert S. Ford, nekdanji ameriški veleposlanik v Damasku, ki je pred dvema letoma dal slovo zunanjemu ministrstvu prav zaradi razočaranja nad vladnim ravnanjem v sirskem konfliktu. »Mnogi, ki so v ministrstvu zadolženi za Sirijo, že dlje časa zahtevajo tršo politiko do Al Asadove vlade kot sredstvo pritiska za dosego političnega dogovora, ki bo vzpostavil novo sirsko vlado,« razlaga Ford, ki se strinja z ugotovitvijo, da sirski režim krši dogovorjeno ustavitev sovražnosti ter da ob pomanjkanju ustreznega pritiska nanj ni pripravljen na pogajanja z zmerno opozicijo oziroma uporniškimi frakcijami.
Podpisniki nestrinjanja z Obamovo politiko do Sirije tudi ocenjujejo, da bi vojaška akcija proti Al Asadovemu režimu pripomogla k uspešnemu boju proti Islamski državi, saj bi pritegnila zmerne sunite, ki so neizogibni zavezniki ameriško vodene koalicije proti njej.
