»Zbral nas je na kupu in pobil nas bo,« je eden od gostov floridskega lokala Pulse po SMS-sporočilu javil svoji materi. »Takšne zmešnjave in toliko krvi še v življenju nisem videl,« je grozo na družbenem omrežju izrazil eden od preživelih, zdravstveni tehnik, ki je pravočasno pobegnil iz gejevskega lokala v Orlandu, kjer je v noči na nedeljo 29-letni ameriški državljan afganistanskih korenin Omar Mateen z avtomatsko puško ustrelil več kot sto gostov lokala. Zaenkrat je tragična bilanca največjega strelskega pohoda v zgodovini ZDA 50 mrtvih in 53 ranjenih.

Sam poklical policijo

Večer latinskoameriške glasbe v lokalu Pulse se je sprevrgel v morijo nekaj po drugi uri zjutraj po tamkajšnjem času. Mateen, ki je živel v od Orlanda 200 kilometrov oddaljenem Port St. Lucie, je v bližini parkiral izposojeni kombi in odšel v lokal. Oborožen z avtomatsko puško AR-15 in pištolo naj bi v lokalu najprej ustrelil v zrak, nato pa puško uperil v ljudi. V lokalu je bilo približno 320 gostov, ki sprva niti niso dojeli, kaj se dogaja, nato pa so se bodisi ulegli na tla in iskali zavetje ali pa začeli bežati s plesišča. Eden od varnostnikov je podrl montažno steno med plesiščem in prostorom za osebje, tako da je lahko na svobodo ušlo čim več gostov. Nekateri so zlezli tudi skozi prezračevalni jašek.

Preiskava še intenzivno potekala, po prvih informacijah pa naj bi Mateen že pred vstopom v lokal streljal na policista v bližini lokala, prav tako naj bi dvajset minut po začetku napada poklical na policijsko intervencijsko številko 911 ter izrazil podporo samooklicani Islamski državi in teroristoma, ki sta pred leti morila na bostonskem maratonu. Policisti so najprej sumili, da je oborožen tudi z eksplozivom, vendar so se sumi izkazali za napačne.

Komaj 29-letni mladenič je več gostov Pulsa zadrževal kot talce, dokler niso policijski specialci dobili odobritve za vdor. Ob približno petih zjutraj so do zob oboroženi policisti s streli pokosili Mateena, ki mu je pred tem še uspelo raniti enega policista. Zadel ga je v čelado.

Po policijskem posredovanju naj bi iz lokala rešili približno 30 ljudi, ali je kdo od gostov umrl med strelskim obračunom, pa niso poročali.

Opravičilo šokiranega očeta

Eno glavnih vprašanj, ki so si jih v nedeljskih dopoldanskih urah zastavljale ZDA, je bil motiv strelca. Policisti so že dopoldne sporočili, da gre najverjetneje za »domači terorizem«. Ko se je izkazalo, da je strelec afganistanskih korenin, pa so se v javnosti začela ugibanja o njegovih morebitnih povezavah z radikalnimi islamisti.

Lokalne oblasti pa tudi floridski in zvezni policisti so kmalu ocenili, da je strelec najverjetneje deloval kot »osamljeni volk«. Napovedali pa so, da bodo prebrskali Mateenovo stanovanje in elektronske naprave, da ugotovijo, ali gre za zločin iz sovraštva do gejev ali pa morda za dejanje, ki bi bilo neposredno povezano s terorističnimi napadi Islamske države. Ameriška televizijska mreža CNN je že poročala o izjavah dveh virov pri FBI, da je bil Mateen na seznamu potencialnih simpatizerjev Islamske države, niso pa našli dokazov, da bi bil z radikalno skupino neposredno povezan.

Oče pokojnega strelca je za ameriško televizijsko mrežo NBC dejal, da morilski pohod njegovega sina zagotovo ni bil povezan z vero, temveč naj bi imel zelo odklonilen odnos do gejev. Še posebno naj bi se razjezil pred nekaj meseci, ko je v Miamiju videl dva moška, ki sta se poljubljala. »Opravičujemo se za ta incident. Nismo vedeli, kaj načrtuje. Šokirani smo, tako kot vsa država,« se je oče Mir Seddique v imenu družine opravičil svojcem žrtev.

Pretresene ZDA in LGBT-skupnost

Omar Mateen je od septembra 2007 delal kot varnostnik v družbi G4S, na spletu pa je objavljal svoje fotografije, oblečen v majice newyorških policistov. Avtomatska puška AR-15, ki je v ZDA v prosti prodaji, je bila po poročanju ameriških medijev najverjetneje njegova. Mateen je namreč imel dovoljenje za nošnjo orožja.

Žalost in ogorčenje nad morijo so izrazile različne ameriške skupnosti od LGBT do muslimanov, od ljubiteljev do nasprotnikov orožja ter lokalne in zvezne oblasti. »To je streznitveni opomin, da je napad na katerega koli Američana, ne glede na raso, poreklo, vero ali spolno usmerjenost, napad na vse nas in na osnovne vrednote enakosti in dostojanstva, ki nas definira kot državo,« je predsednik ZDA Barack Obama nagovoril državljane, že prej pa sta se na twitterju oglasila kandidata za njegovo nasledstvo. »Zbudila sem se v pretresljive novice s Floride. Medtem ko čakamo na več informacij, so moje misli s tistimi, ki jih je prizadelo to grozno dejanje,« je zapisala Hillary Clinton. Republikanski kandidat Donald Trump je dejal, da bo molil in: »Kdaj se bo to končalo? Kdaj bomo dovolj trdoživi, pametni in previdni?«

Tragedija je pretresla tudi slovensko LGBT-skupnost. »Kaže, da se bo letošnji praznični mesec vpisal kot najbolj žalosten v zgodovini sodobnega LGBT-gibanja,« je dogodke na Floridi komentiral slovenski gejevski aktivist Mitja Blažič, ki je bil pred leti tudi sam žrtev nasilja.