Komaj 41-letna laburistična poslanka Jo Cox, ki je bila prvič izvoljena v parlament maja lani, je bila na poti na redno srečanje z volivci v svojem uradu volilnega okrožja v grofiji West Yorkshire, ko jo je na ulici napadel moški. To je bil strahoten, srhljiv napad. Očividci so povedali, jo je napadalec trikrat ustrelil z nenavadno, morda doma narejeno pištolo, sedemkrat zabodel z nožem in obrcal. Psihiatri pravijo, da tako napadejo samo psihopati, polni sovraštva. Umrla je uro po tistem, ko so jo pripeljali v bolnišnico.
Najprej Britanija!
Morilca je policija prijela v neposredni bližini. Gre za 52-letnega samskega Thomasa Mairja, ki je živel sam. Šokirani sosedje so ga opisali kot tihega, precej samotarskega človeka, ki je najraje vrtnaril. Njegovi svojci pravijo, da je imel težave z duševnim zdravjem, vendar tudi, da se je zdravil. Čeprav njegov brat trdi, da je nepolitičen in nenasilen človek, prihaja na dan vse več dokazov, da je bil naklonjen skrajni desnici in neonacističnim skupinam. Leta 1999 je kupil knjigo ameriške neonacistične skupine Nacionalna aliansa, v kateri so med drugim napotki za domačo izdelavo pištole in vodič o razstrelivih. Med napadom na poslanko naj bi vpil Britain first! (Najprej Britanija). To je ime skrajno desničarske stranke, ki so jo leta 2011 ustanovili nekdanji člani fašistoidne Britanske nacionalne stranke. Najprej Britanija se že od svojega nastanka ponaša tudi s sovraštvom do levičarskih politikov, kot je bila Coxova.
Čeprav je bila Jo Cox, nekdanja dolgoletna humanitarna aktivistka, poslanka komaj dobro leto, je bila izredno priljubljena, v parlamentu, še bolj pa v svojem volilnem okrožju, kjer jo opisujejo kot simpatično, energije polno poslanko, ki je vedno poslušala ljudi in jim pomagala. Če sklepamo po vsem, kar je v tem letu rekla in naredila in kar številni pravijo o njej, je svoje poslanstvo resnično razumela kot bitko za boljšo prihodnost navadnih ljudi in pravičnejšo družbo. Zaradi poslankinega umora so začasno prekinili kampanjo za referendum o britanskem članstvu v EU. Britanski konservativni premier David Cameron in laburistični vodja Corbyn sta umor opisala kot napad na demokracijo in dejanje sovraštva. Tega je na Otoku v zadnjih tednih in mesecih zaradi referendumske kampanje o brexitu veliko. Ne sejejo pa ga samo stranke, kot je Najprej Britanija, ki ima veliko sovražnikov; ne samo levičarskih politikov, ampak tudi priseljence, muslimane in številne druge. »Joe Cox se je postavljala za vse, za kar bi se morala v tem trenutku postavljati ta država… Tako sem jezna, jeza morda ni prava beseda, na vse te ljudi, ki trenutno širijo fanatizem, rasizem, sovraštvo in nestrpnost,« je včeraj dejala Otočanka – in njene besede so objavili številni mediji.
(Ne)varnost poslancev
Jo Cox, poročena mati dveh majhnih otrok, ki je v referendumski kampanji aktivno zagovarjala nadaljevanje članstva v EU, je tri mesece prejemala grozilna sporočila. Policija je preverila njeno varnost in žal presodila, da je ni treba povečati. Umora poslanca v Britaniji ni bilo že od leta 1990. Zadnji poskus umora se je zgodil leta 2010, ko je 21-letni študent dvakrat zabodel laburističnega poslanca Stephena Timmsa, menda zato, ker je glasoval za vojaški poseg v Iraku. Napadel ga je prav tako med rednim srečanjem z volivci, ki jim tukaj rečejo »surgery« (operacija). Zadnja leta je vse več fizičnih napadov na poslance prav med rednimi srečanji z volivci, ki so najboljši del britanske demokracije.
Enega izmed poslancev je napadalec napadel tudi na domu. Poznavalci pravijo, da je varnost poslancev zaradi teroristične grožnje zanemarjena že več desetletij, da se večina poslancev in njihovega osebja počuti precej ranljivo in da je čas za pozorno preučitev njihove varnosti.
