Britanci, od politikov do volilcev, imajo od lanskega maja precej drugačen odnos do anket o namerah volilcev. Vse so napovedovale zelo izenačeno bero glasov konservativcev in laburistov, pa so prvi razmeroma prepričljivo zmagali. Analize anket so potrdile sum, da so bila ankete pristranske. V prid konservativcev. To ni presenetljivo, saj so njihovi lastniki bogati ljudje, ki so večinoma naklonjeni politiki konservativcev.
V ankete so zavestno in sistematično vključevali preveč mladih politično aktivnih mladih Britancev, ki se potrudijo na volišča in večinoma glasujejo za laburiste, in premalo Britancev, starejših od sedemdeset let, ki so najbolj disciplinirani volilci in večinoma glasujejo za konservativce. Napoved zelo izenačenega izida naj bi vplivala na to, da se je na volišča potrudilo precej več konservativnih volilcev.
Najtežje je neodločenim
So brexitske ankete bolj poštene? Upajmo, saj se Otočani ne odločajo o tem, kdo jim bo vladal pet let, ampak sprejemajo zgodovinsko odločitev za več generacij. Najtežje se je odločiti vsem tistim, ki se ne odločajo po čustveni (ne)pripadnosti Evropi ali po tuji pameti, ampak po lastni pameti. Tistim, ki bi se radi odločili tako, da bi bilo bolje ne samo njim, ampak tudi njihovim potomcem.
Odločili tako, da bi imeli v žepih več denarja, prej prišli na vrsto za operacijo v državnem zdravstvu, ki jo potrebujejo, prej dobili občinsko stanovanje, ker lahko o lastniškem samo sanjajo, imeli več, ne pa manj pravic na delovnem mestu, se počutili varnejši doma, ko gredo na primer v nočni klub, in v tujini, ko letijo v bolj sončne dežele na dopust. Politiki in vsi drugi, ki aktivno sodelujejo v referendumski kampanji, jim pri tem niso v pomoč. Ravno nasprotno. Strašijo jih in begajo. Kako se to pozna v anketah?
Vsak mesec drugače
Konec tedna so se pojavili rezultati prve ankete (ORB/Independent online), ki je brexitskemu taboru dala celo deset odstotkov prednosti. Večinski evroskeptični tisk je v nedeljskih časopisih trdil, da je ta anketa sprožila preplah med zagovorniki članstva. Toda v nedeljo so izšli izidi dveh novejših anket, ki so bili podobni izidom anket zadnjih nekaj tednov, in potrdili, da sta vse bolj sprta tabora zelo izenačena.
Ob minimalni prednosti zagovornikov članstva. V eni je bila en odstotek, v drugi dva odstotka. Število neodločenih, vsaj v anketah, je zelo nestanovitno. Samo maja je nihalo od osem do 21 odstotkov. Zdaj naj bi jih bilo 15 odstotkov, šest odstotkov več kot na začetku meseca. Tisk je zadnje dni preplavljen s trditvami, da so laburistični poslanci, katerih velika večina je za nadaljevanje članstva, menda zaskrbljeni, ker vse več laburističnih volilcev prestopa v brexitski tabor. To naj bi ugotavljali laburistični volilci s trkanjem na vrata volilcev. Ankete tega ne kažejo.
Gre torej za resnico ali kaj drugega? To, kar zanesljivo drži, je, da bodo ravno laburistični volilci odločilno vplivali na izid referenduma. Trenutno naj bi dva od treh podpirala nadaljevanje članstva, eden pa brexit. To, kar ankete najdosledneje napovedujejo, pa je rast volilne udeležbe. Vse več vprašanih trdi, da se bodo »stoodstotno« udeležili referenduma.
Na stavnicah pa...
Nekateri mislijo, da stavnice natančneje napovejo izide volitev in referendumov, kot jih ankete. To je vsekakor veljalo za lanske majske parlamentarne volitve, na katerih so s stavami največ zaslužili tisti, ki so napovedali (nepričakovano) zmago konservativcev. Če imajo prav stavničarji, bodo zmagali zagovorniki članstva, saj se hazarderjem, ki stavijo na izid referenduma, zaslužek obeta samo, če stavijo na zmago brexita.
