Strašenje zagovornikov članstva z ekonomskimi šoki in konkretnimi šokantnimi številkami v primeru odhoda Velike Britanije iz EU nima pričakovanega vpliva na volilce. Brexitski tabor je očitno veliko uspešnejši s populističnim in demagoškim strašenjem volilcev s posledicami nadaljevanja nenadzorovanega priseljevanje državljanov iz EU v primeru nadaljevanja članstva. V anketah vodi že tri dni zapored. Včeraj je vodil s tremi odstotki. Ob trinajstih odstotkih neodločenih, od katerih jih od pet do deset odstotkov trdi, da se bodo odločili šele na referendumski dan. Na volišču. Ko bodo imeli pred seboj glasovalni listič.
Brexitska črna luknja
Finančni minister George Osborne je zdaj, v družbi nekdanjega laburističnega finančnega ministra Darlinga, ki se je v vsem strinjal z njim, posegel še po ultimativnem bavbavu: zvišanju davkov. Napovedal je izredni proračun, uvedbo ostrejše varčevalne politike in celo zvišanje davkov, da bi napolnil proračunsko »črno luknjo«, ki naj bi zazijala v primeru referendumske odločitve za odhod iz EU. Ocenil je, da bi ekonomski šoki v primeru brexita državno blagajno prikrajšali za 30 milijard funtov. Napovedal je dvoostotno zvišanje nižje od dveh davčnih stopenj (z 20 na 22 odstotkov) in triodstotno zvišanje višje davčne stopnje (s 40 na 43) ter petodstotno zvišanje davka na dediščino (s 40 na 45). Prav tako je napovedal novo kleščenje proračuna za državno zdravstvo, šolstvo, lokalne vlade, javni prevoz, policijo in obrambo. In petodstotno zvišanje davka na alkohol in gorivo. Za oceno tega, kako bodo te črne napovedi vplivale na volilce, je še prezgodaj, sodeč po odmevih med poslanci pa se – v primeru brexita – obeta ne samo srdit obračun z laburistično opozicijo, ki zdaj sodeluje z Osbornom in Cameronom v kampanji za nadaljevanje članstva, ampak »državljanska vojna« v vladajoči konservativni stranki.
Kar 67 njenih poslancev je Osbornu povedalo, da ga bodo prisilili k odstopu, če bi res zvišal davke. V konservativni stranki se po referendumu obeta vojna v primeru tesne zmage enega ali drugega tabora. Prepreči jo lahko samo velika zmaga enega ali drugega tabora, ki pa je ni na obzorju, čeprav vodilni zagovorniki brexita vse bolj zvenijo kot pravljičarji, posebno ko govorijo o ekonomiji v »osvobojeni« Britaniji, in čeprav zagovorniki članstva vse bolj strašijo volilce. Združenje britanskih podjetnikov CBI je včeraj ocenilo, da se kolegi iz Norveške, Švice in Kanade, ki jih brexitski tabor ponuja kot zgled Britaniji zunaj EU, pritožujejo zaradi resnih problemov v trgovinskih odnosih z EU. Angleška centralna banka je opozorila, da negotovosti okoli brexita ogrožajo globalne finančne trge in da bi funt dramatično padel v primeru odhoda iz EU.
Geldof proti Farageu
Nigel Farage, glavni demagog v brexitskem taboru in šef stranke UKIP, ki je nastala zato, da bi dosegla odhod Velike Britanije iz EU, je imel zelo slab dan, ko se je pridružil probrexitski plovbi britanskih ribičev po Temzi, po kateri je v prestolnico zaplula skupina večjih in manjših ribiških ladij. Britanski ribiči ne marajo EU, ker ne marajo ribolovnih kvot in ribičev iz drugih članic EU, posebno iz Francije. Na Temzi so se pojavile tudi ladje zagovornikov članstva. Z ene izmed njih je slavni glasbenik in humanitarni aktivist Bob Geldof po megafonu Farageu pred nešteto televizijskimi kamerami dejal: »Ti nisi prijatelj ribičev. Bil si član ribolovnega odbora evropskega parlamenta, pa si bil na samo eni od 43 njegovih sej. Ti, Nigel, si slepar.«
