Da je bila komunikacija med nekdanjim policijskim informatorjem Dejanom Ornigom, ki je podatke pridobival tudi nezakonito z računalniškimi vdori, in njegovim znancem na policijski strani neprimerna, je ocenila tudi informacijska pooblaščenka. Primer je odstopila specializiranemu državnemu tožilstvu, ki je sicer že pred tem prejelo prijavo tako policije kot tudi ministrstva za notranje zadeve in več fizičnih oseb.
Po mnenju naših sogovornikov bo za razjasnitev domnevnih nepravilnosti v prvi fazi pomembno predvsem, v kolikšni meri bo Ornig pripravljen sodelovati s tožilstvom, saj tudi njemu grozi kazenska odgovornost. Na tožilstvu si bržkone želijo čim večje kooperativnosti, saj bo najprej treba potrditi, ali in kako je Ornig izvajal kazniva dejanja, nato pa se bo šele lahko ugotavljalo morebitno napeljevanje ali celo zlorabo uradnega položaja v policiji.
Kriminalist bi lahko sklepal na nezakonitost
Razkritje o spornem delovanju Orniga za policijo bi lahko dobilo širše razsežnosti, če bi se izkazalo, da je vodstvo policije za nezakonitosti vedelo ali jih celo odobravalo. Prav to trdi Ornig, saj je po njegovih besedah policiji med drugim dobavljal tudi informacije o islamskih ekstremistih. Zaradi pomembnosti informacij bi vodstvo enostavno za njih moralo vedeti, je prepričan. Mladenič, ki pravi, da ga je postalo celo strah za življenje in prihodnost, je imel v policiji sicer več prijateljev. Študiral je na fakulteti za varnostne vede, imel zbirateljsko policijsko uniformo, se s ponarejeno kriminalistično značko nekaterim predstavljal kot policist, trikrat pa se je tudi poskusil zaposliti v policiji, vendar so ga trikrat zavrnili. Nazadnje decembra 2014, istega meseca, ko naj bi skupaj z znancem, ki pa se ni javno izpostavil, še zadnjič vdrl v komunikacijski sistem Tetra, po katerem je tudi postal znan širši javnosti.
Na generalni policijski upravi Ornigove trditve o navodilih za nezakonite vdore v elektronsko pošto in profile v družbenih medijih zanikajo. »V konkretnem primeru kriminalist ni vedel, na kakšen način oseba pridobiva podatke, saj mu je bilo predstavljeno, da oseba sodeluje v zaprtih skupinah različnih forumov, klepetalnic in profilov na facebooku,« pojasnjujejo na policiji, vendar dodajajo, da bi kriminalist, s katerim je bil Ornig na zvezi, lahko sklepal, da so bili podatki pridobljeni na neprimeren način. To potrjuje tudi eno izmed elektronskih sporočil, ki ga je Ornig zaupal portalu podcrto.si. Podobnih sporočil naj bi bilo 150, vendar jih za zdaj še ni razkril.
Na policiji so tudi priznali, da je bila komunikacija kriminalista z Ornigom nepravilna. Prav na komunikacijo naj bi se nanašale tudi spremembe, ki jih bodo vpeljali v interna pravila. Toda o konkretnih ugotovitvah strokovnega nadzora, ki jih bodo vnesli tudi v interne akte, ne morejo govoriti, saj so vsi akti na tem področju varovani s tajnostjo.
Policijski informatorji so »na špagi«
O praksi sodelovanja z informatorji smo včeraj govorili z izkušenim kriminalistom, ki je že nekaj let v pokoju. Pojasnil nam je, da je večina policijskih informatorjev kriminalcev, ki so bili v preteklosti že obsojeni in so obveščevalno koristni, saj se gibljejo v kriminalnih krogih. Informator je lahko neregistriran, lahko pa se registrira, ko dobi tudi vzdevek – Picasso je bil vzdevek Orniga, ki pa nima kriminalne preteklosti in še zdaleč ni bil tipičen policijski informator.
Ko se informator registrira, se v žargonu reče, da je »na špagi«. Dobi svoj dosje, njegova identiteta pa je znana samo policistu, s katerim sodeluje. Njegovim informacijam se praviloma ne verjame na besedo, temveč se jih preverja z drugimi informacijami, saj je med »gradivom« informatorjev pogosto veliko balasta. Registrirani informatorji so lahko tudi denarno nagrajeni iz posebnega sklada, če se njihove informacije izkažejo za točne. Na vprašanje, kako ravnati ob sumu, da je informator morda prestopil mejo zakonitega, kar naj bi pomenilo prenehanje sodelovanja, naš sogovornik odgovarja, da policist zagotovo tehta tudi okoliščine, kakšne posledice bi imelo nadaljnje (ne)sodelovanje na njegove preiskave, ter morda zato kdaj tudi kaj spregleda.
Operativec o stikih z informatorjem obvešča svojega neposredno nadrejenega, ne pa vodstva. Po besedah našega sogovornika lahko vodstvo kriminalistov in policije v praksi sicer dejansko izve, kar koli želi, vendar pa se zaradi nepregledne množice teh informacij vodilni ne ukvarjajo s tovrstnimi vprašanji, od kod posameznim informatorjem podatki. To so vprašanja za operativca.
