Evropska centralna banka (ECB) je obveznice podjetij zajela z veliko žlico. V prvih treh dneh od začetka razširjenega programa dodatnega tiskanja denarja (uradno: količinskega sproščanja) je kupila za skoraj 350 milijonov evrov tovrstnih obveznic, občutno več od pričakovanj. Med kupljenimi so obveznice španske Telefonice, italijanske zavarovalne skupine Generali, nemškega Siemensa, belgijsko-brazilskega pivovarja Inbev in francoske energetske družbe Engie.
Poseg na trg obveznic podjetij je del ukrepov, s katerimi si ECB prizadeva spodbuditi investicije podjetij, s tem povečati porabo in dvigniti inflacijo. Čeprav se je denar, ki ga lahko dobijo banke od ECB in v obliki kreditov ponudijo gospodarstvu, zaradi padanja obrestne mere v zadnjih dveh letih že tako krepko pocenil in čeprav morajo banke za »presežne depozite« pri centralni banki celo plačevati (torej so obrestne mere v tem primeru negativne), podjetja po posojilih namreč še vedno ne povprašujejo.
Koliko od skupno 1740 milijard evrov vrednega količinskega sproščanja kani ECB do prihodnjega marca usmeriti v obveznice podjetij, ni znano. Več podjetniških obveznic bo kupila ECB, se strinja večina finančnikov, slabše bo za druge vlagatelje, denimo pokojninske sklade, ki jih bo ECB – ta naj bi pokupila do 70 odstotkov posamezne izdaje obveznice, tudi na sekundarnem trgu – izrinila s trga.
Pokojninski skladi pri sedanjih obrestnih merah že tako ne najdejo dovolj donosnih in hkrati varnih papirjev in zato vse težje zagotavljajo donose. Tisti pokojninski stebri, ki naj bi dopolnjevali osnovnega, bodo zato še malce bolj majavi.
Ustavna tožba
Na drugi strani ECB obveznic podjetij seveda ne kupuje kar počez, pač pa le tiste, za katerimi je podjetje z dobro boniteto. To pa so podjetja, ki bi ali so do denarja že doslej lahko prišla poceni, še več, praviloma velike korporacije (iz bolje stoječih držav), ki bi z obveznicami lahko namesto naložb načeloma financirale celo prevzeme. Srednje velika in še bolj mala podjetja, ki investicijski kapital redko zbirajo z obveznicami, po oceni finančnikov in ekonomistov od tega programa ne bodo imela koristi, čeprav bi prav ta denar najbolj potrebovala.
Kakor je začetek dodatnega tiskanja evra pred dvema letoma pretežno naletel na zadržano odobravanje, je zdaj prvi mož ECB Mario Draghi deležen čedalje glasnejših kritik. Zlasti nemški ekonomisti mu očitajo, da vztraja pri očitno neučinkoviti politiki, ki koristi predvsem finančnikom in nepremičninarjem, škoduje pa varčevalcem. Skupina ekonomistov in podjetnikov pa je pri nemškem ustavnem sodišču vložila tožbo zaradi domnevne protipravnosti odkupa podjetniških obveznic.
