Odločitev evropskega sodišča, da lahko zavarovanci zahtevajo razveljavitev življenjskega zavarovanja, če ob sklenitvi police niso bili dovolj poučeni o vseh pogojih zavarovanja, dobiva posledice tudi na slovenskem trgu. Zavarovalnice sicer mirijo, da razlogov za vlaganje zahtevkov ni in da jih ne pričakujejo. A dejstvo je, da imajo v Zavarovalnici Triglav na mizi že tri zahtevke za razveljavitev polic in vrnitev vplačanih premij, na mariborskem Inštitutu za zavarovalništvo in pravo pa so se celo lotili vzpostavljanja posebnega modela, s katerim bi ugotavljali, ali so izpolnjeni pogoji za razveljavitev pogodb.
Z modelom do sporno sklenjenih polic
Življenjska zavarovanja, ki so jih zavarovancem pogosto prodajali z obljubljenimi visokimi donosi, hkrati pa jih je domala nemogoče razveljaviti, če že, pa je izplačilo znatno nižje od vložka, so po odločitvi evropskega sodišča v Luksemburgu leta 2013 že našla pot na sodišče. Sodno prakso pišejo predvsem nemška in avstrijska sodišča, kaj kmalu pa bi jim lahko sledila tudi slovenska.
»Ustvarjamo model preizkusa oziroma postopek ugotavljanja pogojev za razveljavitev spornih polic življenjskega zavarovanja,« je za Dnevnik pojasnil ustanovitelj mariborskega inštituta Šime Ivanjko. Kot pravi, je zavarovalna polica pri ugotavljanju, ali je bil zavarovanec morebiti zaveden, najmanj pomembna. Pomembneje je na primer, kje je zavarovanec sklepal pogodbo (pri zavarovalnici, zastopniku ali morebiti na banki) in kako blizu mu je zavarovalništvo. Zanimalo jih bo tudi, s katerim zastopnikom in katero zavarovalnico je sklepal pogodbo, na podlagi tega pa bodo ugotavljali, ali se morebitni sporni modeli pri določenih zavarovalnicah ali zastopnikih ponavljajo. Odgovore na navedena vprašanja bodo v inštitutu med zavarovanci z domnevno spornimi policami življenjskih zavarovanj iskali s posebnim vprašalnikom, ki naj bi ga skupina zavarovalnih strokovnjakov oblikovala te dni. V nadaljevanju bodo pri zavarovalnicah iskali pisne dokumente o razgovorih in tako skušali ugotoviti, ali je zavarovanec res dobil vse informacije. »Postopkov inštitut ne bo sprožal, vprašanje pa je, ali bodo zavarovalnice z nami sodelovale,« je še pojasnil Ivanjko in dodal, da bodo zavarovance najprej napotili na zavarovalnice, naj skušajo z njimi doseči dogovor. Priznal je, da storitve inštituta ne bodo zastonj, ceno za pisno mnenje, s katerim bodo prevzeli tudi odgovornost, če zavarovanec ne bo uspešen, pa naj bi določili kmalu.
Zavarovalnice zahtevkov ne pričakujejo
»Omenjena sodba se nanaša na evropsko direktivo. Slovenija je v Evropsko unijo vstopila sredi leta 2004, ko je bil trg pri nas že precej urejen. Nekega sistemskega tveganja, da bi bilo sklepanje pogodb sistemsko napačno zastavljeno, po podatkih, s katerimi razpolagamo, ne vidimo, dopuščam pa seveda možnost posamičnih primerov, ki jih bo treba tudi posamično presojati,« pojasnjuje direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja Maja Krumberger.
»Tovrstnih zahtevkov nimamo in jih ne pričakujemo,« odgovarjajo zavarovalnice. Edina, ki je potrdila, da so zahtevke prejeli, je Zavarovalnica Triglav, kjer pa dodajajo, da se stranke, ki so se nanje obrnile brez posrednikov, neutemeljeno sklicujejo na razsodbo sodišča EU. »Pri omenjeni razsodbi gre namreč za primer nemškega zavarovalca rentnega zavarovanja, sklenjenega leta 1998 pri zavarovalnici s sedežem v Nemčiji, in posledično takratno neskladnost zakonodaje države članice z evropskimi direktivami na področju življenjskih zavarovanj, kjer je opredeljena pravica do odstopa od zavarovalne pogodbe,« pojasnjujejo v največji zavarovalnici. Ivanjko se strinja, a hkrati dodaja: »Mi se ne sklicujemo na nemško ali avstrijsko sodišče. Osnova so mnenje pravobranilca na sodišču Evropske unije, analiza stotih spornih vprašanj in pojasnilo sodišča, kako razlagati direktivo. Pomembno je, ali je Slovenija v svoji zakonodaji pravilno interpretirala direktivo.« »Evropske direktive ne zavezujejo zavarovalnic neposredno, temveč zavezujejo posamezno državo članico, da zahteve posamezne evropske direktive implementira v svojo zakonodajo. Odločitev sodišča EU torej izhaja iz specifike zakonodaje države članice EU in je zato ni mogoče aplicirati na Slovenijo,« so tudi v Triglavu pokazali na državo.
Nemški zavarovalnici Allianz je odgovornost države za prenos direktiv v nacionalni pravni red v slabo tolažbo. Kot so ocenili, imajo domnevno spornih kar 115 milijonov polic, vrednih 400 milijard evrov. Avstrijska agencija za varstvo potrošnikov, ki organizirano zbira vloge zavarovancev za razveljavitev pogodb, pa ocenjuje, da je spornih 80 odstotkov sklenjenih pogodb; po nekaterih ocenah bi lahko avstrijske zavarovalnice plačale 200 milijard evrov.
Katja Svenšek
