Letos se v Sloveniji obeta 26 dodatnih zaposlitev družinskih zdravnikov, na ministrstvu za zdravje pa napovedujejo tudi ustanovitev centrov za zdravje v okviru zdravstvenih domov. V njih pacienti ne bodo deležni le zdravljenja, obljubljajo, ampak jim bodo pomagali tudi z nasveti o zdravem življenjskem slogu, na primer pri prehrani in gibanju. Za vzpostavitev in delovanje 25 tovrstnih centrov zdravja so že pridobili kohezijska sredstva.
V odročne kraje bodo zdravnike privabljali z boljšim plačilom
Ob tem nameravajo s posebnimi finančnimi spodbudami družinske zdravnike pritegniti v kraje, kjer je bolnikom pomoč danes manj dostopna. V izhodiščih za pogajanja z zdravniki, o katerih se je vlada dogovorila minuli teden, so predvideli tudi izenačevanje izhodiščnega plačila danes slabše plačanih družinskih zdravnikov z drugimi, je spomnila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Ne glede na trajanje specializacije bi zdravniki tako začenjali v 45. plačnem razredu (2422 evrov bruto). Kot je znano, so do te možnosti sicer kritični v sindikatu zdravnikov Fides, sindikat družinskih zdravnikov Praktikum pa vidi rešitev v ločeni kolektivni pogodbi za zdravnike. Če bodo v vladi oziroma na ministrstvu za javno upravo nasprotovali, ne izključujejo jesenskih zaostritev, kot je pogostejše napotovanje bolnikov k specialistom in jemanje več časa za vsak pregled. Prav tako ne izključujejo stavke kot skrajne možnosti.
Predsednik Praktikuma Igor Muževič se je ob tem zavzel za nagrajevanje po kakovosti. Več denarja bi morali dobiti tam, kjer za bolnike poskrbijo bolje: »Uspešnost zdravljenja ne bi pomenila, koliko je zdravnik meril holesterol, ampak ali so pacienti živeli dlje ali kako pogosto so morali v bolnišnico.« Po njegovem pa bi morali poleg zdravnikov, ki delajo v odročnih območjih, s spodbudami tja pritegniti tudi dodatne medicinske sestre, fizioterapevte, zobozdravnike in druge strokovnjake. Martina Horvat iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je ob tem opozorila, da bo treba ob napovedani krepitvi dolgotrajne oskrbe starejših poleg dodatnih patronažnih medicinskih sester zagotoviti tudi pomoč bolničarjev, delovnih terapevtov in fizioterapevtov v bolnikovem domu. Predsednica slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna Mojca Senčar pa je spomnila, da bi morali v osnovnem zdravstvu (bolj) poskrbeti tudi za psihosocialno podporo za bolnike.
Preveč pacientk na enega ginekologa
Dostopnost bo treba povečati še v marsikaterem delu osnovnega zdravstva, so se predstavniki stroke, zdravstvene politike in bolnikov strinjali na včerajšnjem nacionalnem posvetu o osnovnem zdravstvu. Danes ginekolog v povprečju skrbi za 5120 pacientk, stroka pa je že pred časom opozorila, da bi morali to številko zamejiti na 4000 pacientk na enega ginekologa. To bi namreč zagotavljalo strokovno in kakovostno delo, je povzel Robert Medved z ministrstva za zdravje. Poleg tega bo treba – tako kot pri družinskih zdravnikih – ginekologe pritegniti v kraje, kjer so se doslej neradi zaposlovali. Zobozdravnikov je nasprotno sicer dovolj, je ocenila podpredsednica zdravniške zbornice Sabina Markoli, malo pa je programov zanje, ki jih plača zdravstvena blagajna. Mnogi so tako zasebniki brez koncesije. Če bi zagotovili okoli 200 programov več, bi bilo tudi javno zobozdravstvo dostopnejše, je spomnila.
