Za tisoče bolnikov v čakalnih vrstah le drobtinice zdravstvene pogače

Večina ostaja na stranskem tiru

Več si lahko obetajo bolniki, ki še čakajo na prvi pregled in diagnozo. Prvi pregledi pri specialistu z osnovno diagnostiko, na primer ultrazvokom srca, bodo po novem namreč plačani v celoti. V bolnišnicah jih lahko opravijo, kolikor jih zmorejo oziroma kolikor jih potrebujejo njihovi pacienti, ne da bi s tem tvegali finančno izgubo.

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) opozarjajo, da bi bilo treba bolnikom nameniti še bistveno več. Upravni odbor ZZZS, ki ga vodi Lučka Böhm, vlado poziva, naj namesto včerajšnje odločitve za vnovičen dvig cen zdravstvenih storitev in s tem avtomatičnih dodatnih prilivov v bolnišnice in k drugim izvajalcem raje poskrbi za dodatna zdravljenja. Za skrajševanje čakalnih dob bi sami namenili 29,3 milijona evrov.

Kar pacientom namenja vlada, je bistveno premalo, opozarjajo. To ne pokrije niti letnega prirasta v vrstah, ugotavljajo. Med lanskim in letošnjim aprilom se je število čakajočih namreč povečalo za skoraj 19.000 (na slabih 219.000), dlje od uradno dopustnih rokov pa po podatkih z začetka aprila čaka 32.396 ljudi. To pomeni skoraj tretjino več predolgo čakajočih kot lani ob enakem času. Ob tem pa vse čakalne dobe v teh statistikah, ki jih spremlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), niti niso zajete. Ljudi, ki čakajo na zdravljenje, je tako še bistveno več.

Vrata za bolnike s krčnimi žilami še bolj priprta?

Na mnogih področjih število operacij, ki bodo letos na voljo bolnikom, ostaja na dosedanji ravni, v nekaterih primerih pa se njihova dostopnost celo zmanjšuje. Na ZZZS posebej omenjajo operacije krčnih žil, ki jih bo po njihovih izračunih 210 manj kot lani. Nanje po zadnjih podatkih čaka več kot 7000 bolnikov, od tega 64 odstotkov predolgo. ZZZS jim mora v takšnih razmerah vse pogosteje povrniti stroške operacij v tujini – lani se je čez mejo na primer odpravilo 465 bolnikov s krčnimi žilami, kar je skoraj 400 več kot leto prej.

Predsednik skupščine ZZZS Jože Smole se sprašuje, zakaj vlada kljub slabim rezultatom za bolnike znova ponavlja lanske prijeme. »Ministrica za zdravje Milojke Kolar Celarc je lani namenila vsem izvajalcem enako količino denarja, češ da so ji obljubili, da bodo za skrajševanje čakalnih vrst storili več. To se ni zgodilo,« je spomnil. Šele ob koncu leta, ko so se takšnemu načinu deljenja denarja ostro uprli predstavniki delodajalcev v skupščini ZZZS, so sklenili dogovor o plačevanju dodatnega zdravljenja. Žal prepozno, da bi se to bistveno poznalo, ugotavlja Smole. A tudi letošnje dodatne operacije, kot jih načrtujejo v vladi, po njegovem mnenju ne bodo bistveno zalegle. »Nekaj sto operacij tukaj in nekaj sto tam je le zamegljevanje. Ustvariti skušajo vtis, da je vse prav, a ljudi, ki čakajo, je vse več.«