Čeprav so v Darsu še marca napovedovali, da bodo maja začeli graditi polni avtocestni priključek Šmarje - Sap, se to ni zgodilo. Pri upravljalcu slovenskih avtocest pravijo, da se je razpis za izvajalca gradbenih del iztekel in da trenutno čakajo na pravnomočnost odločitve o oddaji del. »Če ne bo pritožbe, bo pogodba lahko sklenjena še v tem mesecu, uvajanje izvajalca v delo pa v dneh po sklenitvi pogodbe,« so povedali.
Rok za dokončanje projekta je 14 mesecev, kar pomeni, da bi se lahko prvi avtomobili po novem priključku na dolenjski avtocesti zapeljali že prihodnje poletje. Investicijska vrednost projekta je 7,8 milijona evrov , Dars pa ga bo financiral iz lastnih sredstev, deloma s kreditom. Približno 60.000 evrov bo prispevala tudi občina Grosuplje.
Skozi Škofljico 20 odstotkov manj vozil
Gradnjo polnega avtocestnega priključka Šmarje - Sap država obljublja že skoraj 25 let – vse odkar je bil za promet odprt avtocestni odsek Malence–Šmarje - Sap. Gradnja priključka je pomembna za lokalno prebivalstvo, saj gre trenutno ves tranzit skozi središče Šmarja. Največ težav povzročajo težki tovornjaki, ki od peskokopa do avtoceste vozijo mimo šole in zelo ovirajo promet.
Polni priključek je pomemben tudi za nadaljnje umeščanje škofljiške obvoznice na zavarovano območje Nature 2000, kar je pred mesecem dni omenil minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič. Slovenija mora namreč prej dokazati, da je izčrpala vse druge možnosti reševanja prometnih zastojev na tem območju, šele nato lahko ministrstvo za infrastrukturo predlaga začetek postopkov za ugotavljanje prevlade druge javne koristi nad koristjo ohranjanja narave.
Priključek naj bi bistveno razbremenil tudi Dolenjsko cesto. »Na podlagi predhodno izdelanih študij na območju Škofljice bo gradnja polnega priključka Šmarje - Sap delno razbremenila obstoječo cestno povezavo skozi Škofljico, vendar verjetno ne bo v celoti odpravila zastojev,« so zmerno optimistični v Darsu, medtem ko naj bi po ocenah nekaterih strokovnjakov nov priključek prevzel približno 20 odstotkov osebnega in dobršen del tovornega prometa.
Štiripasovnice se gradi pri 30.000 vozilih na dan
Neodvisni prometni strokovnjaki in zagovorniki trajnostne mobilnosti opozarjajo tudi na številke: motorni promet skozi Škofljico že več kot deset let stagnira – povprečni dnevni promet je od 17.000 do 18.000 vozil. Zato pozivajo ministrstvo za infrastrukturo, naj pred širitvijo Dolenjske ceste v zoženo štiripasovnico počaka na izsledke učinkov, ki jih bo prinesel polni avtocestni priključek Šmarje - Sap.
»Po podatkih, ki so dostopni na spletnem prometnoinformacijskem centru (PIC), je bil v letu 2014 povprečni dnevni promet na leto na Lavrici 17.700 vozil, na Škofljici pa 14.000 vozil. To so številke, zaradi katerih v nobeni normalni državi ne bi širili dvopasovnice v štiripasovnico,« je prepričan prometni načrtovalec in presojevalec varnosti cest Andrej Cvar iz projektantske družbe City Studio. Po njegovih besedah lahko dvopasovnica teoretično prenese tudi do 50.000 vozil na dan, v praksi pa se številka zmanjšuje glede na ovire, ki so na cesti, strukturo prometa in predvsem pretočnost križišč. Nenapisano pravilo med prometnimi strokovnjaki pa je, da se štiripasovnico gradi, ko povprečni dnevni promet na leto preseže 30.000 vozil.
»Podvoz pod železnico na Šmartinski cesti v Ljubljani na dan povprečno prevozi 40.000 vozil na dveh pasovih. Podvoz je sicer na robu zmogljivosti, toda primer je poveden, saj se po drugi strani pogovarjamo le o 17.000 vozilih na Dolenjski cesti,« opozarja Cvar. »Problem Dolenjske ceste ni premajhno število voznih pasov, ampak – dokazano - križišča. Tisti, ki trdijo, da pri 17.000 vozilih potrebujemo štiripasovnico, ne razumejo, kje je jedro težave. Graditi štiripasovnico pri omenjenem številu vozil je slaboumno.«
