Lani so skušali s predpremiero še prikriti okoliščino, da je strm upad sponzorskih sredstev skorajda prepolovil trajanje osrednjega poletnega družabnega pristana v Mariboru in okolici. Tudi letos je sponzorskega in občinskega denarja premalo, da bi 24. festival Lent zmogel obdržati tradicionalni 16-dnevni ritem. A skrivalnic ni več, festival bo uradno potekal med 24. junijem in 2. julijem. Organizatorji vztrajajo pri pestri kulturno-glasbeni ponudbi za sprejemljivo ceno in konceptu kulture druženja v mestu ob Dravi.

Že zdavnaj so minili časi, ko si je Lent gradil čezmejno prepoznavnost s svetovno najbolj znanimi glasbeniki. Ray Charles, B. B. King, James Brown, Mercedes Sosa, Paquito D'Rivera, Stephane Grapelli, David Byrne so samo nekatera imena z zgodovinskega seznama legend, ki jih je Narodnemu domu – resda že v njihovi ustvarjalski jeseni – nekoč uspelo pripeljati v Maribor.

Proračunsko krčenje traja že vrsto let in korenini v splošni gospodarski krizi in posledičnem pomanjkanju sponzorjev. V letu 2012 so luknjo še lahko krpali s prilivi iz naslova projekta Evropske prestolnice kulture, v letih 2013 in 2014 je tik pred zdajci vskočila Mestna občina Maribor in zagotovila dodaten denar. V letu 2014 je svojemu zavodu naknadno nakazala 324.000 evrov, 77.000 evrov pa je zagotovila še država. Lani pa se je zgodil koreniti rez, ko je mestno vodstvo župana Andreja Fištravca bistveno okrnilo financiranje svojega občinskega zavoda, saj so proračun Narodnega doma Maribor skrčili za kar 320.000 evrov.

Občina primaknila denar za promocijo

Organizatorji črpajo nekaj optimizma iz dejstva, da imajo letos na voljo nekaj več denarja kot lani, ko je proračun znašal okoli 750.000 evrov, kar pa je že zmeraj manj kot polovica denarja, ki jim je bil na voljo v letih debelih krav. Uspelo jim je tudi prepričati mariborsko občino, da je letos prvič ustvarila posebno postavko za Festival Lent in v njej zagotovila 200.000 evrov za boljšo promocijo doma in v tujini.

Kar je Lent vedno znal ustvariti, ne glede na razpoložljive finance, je sproščeno vzdušje na obrežju, na trgih, ulicah in dvoriščih. Na več kot 20 prizoriščih se bodo znova odvili raznoliki in že preverjeni festivalski sklopi, ki so po obsegu in kakovosti programa samostojni festivali znotraj festivala: mednarodni folklorni festival Folkart, festival uličnega gledališča Ana Desetnica, festival Jazz Lent in kulinarični festival Sladolent. K naštetemu je treba dodati še Art Kamp, družinski festival ustvarjalnosti, ki v Mestnem parku skrbi za dnevni program in je že leta med najbolj priljubljenimi in obiskanimi prizorišči.

Od lanskega leta na Lentu ni več plavajočega odra na Dravi, najbolj prepoznavnega simbola festivala. Za njegovo tehnično izvedbo so vsakoletno namenili več kot 200.000 evrov. Za ponazoritev: to je približno 10.000 evrov več, kot so leta 2014 zaslužili z vstopninami.

Ob 25. jubileju bi spet rasli

Predrago prizorišče bo nadomeščal oder na Trgu Leona Štuklja. Vrhunca tamkajšnjega programa bodo ustvarili v sodelovanju z SNG Maribor, ki se je znova priključil festivalu. V mestni »dnevni sobi« bodo priredili opero Turandot in balet Peer Gynt, tam bo odlični muzikal Alica v čudežni deželi English Student Theatra II. gimnazije Maribor ter koncert Đorđa Balaševića. Na Trgu Leona Štuklja bo potekala tudi glavnina Folkarta s skupinami iz Argentine, Finske, Fidžija, Kostarike, Kazahstana, Srbije in Slovenije.

Najuglednejša imena na seznamu nastopajočih letos ponuja Jazz Lent. Največje zvezde so kitarist John Scofield, pianist Brad Mehldau in bobnar Mark Guiliana, ki bodo kot trio nastopili 30. junija. Letni avditorij Minoriti bo med drugim gostil še ameriško blues skupino Hazmat Modine, Bixiga 70 iz Brazilije, nigerijsko-britansko zasedbo Orlando Julius & The Heliocentrics in britanske The Ephemerals.

Festival Lent že od vsega začetka zaznamujejo iskanja, pravi direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina. »Vedno se skušamo z našimi iskanji prilagoditi razmeram,« je izpostavil. Upa, da bodo prihodnje leto, ob 25. jubileju festivala, dosegli stabilnejšo formo in morda spet vrnili plavajoči oder na reko.