Svetovna banka nekoliko znižala svoje napovedi

Vnajnovejši napovedi, objavljeni sredi tedna, je Svetovna banka spet znižala pričakovanja glede letošnje svetovne gospodarske rasti, in sicer z 2,9 odstotka (napoved iz letošnjega januarja) na 2,4 odstotka. Na znižanje napovedi najbolj vpliva (pre)šibka gospodarska aktivnost na razvitih trgih, poleg tega pa tudi nizke cene surovin ter šibka mednarodna trgovina in pretok kapitala. Rast je izrazito nizka v državah izvoznicah surovin, tako v državah v razvoju kot tudi v razvitih gospodarstvih, ki se jim očitno ni uspelo prilagoditi zdaj že dalj časa trajajočemu trendu nizkih cen osnovnih surovin. Zaradi nizke gospodarske rasti še naprej naraščajo nekatera najpomembnejša makroekonomska tveganja – nadaljevanje prehitrega »ohlajanja« najpomembnejših držav v razvoju (Kitajska, Brazilija in Rusija), stagnacija razvitih gospodarstev, zaupanje v finančni sistem, daljše obdobje nizkih cen surovin in energentov, geopolitična tveganja ter skrb o učinkovitosti monetarnih politik pri spodbujanju gospodarske rasti. Napovedi za posamezne regije kažejo precej raznoliko sliko. Med državami v razvoju banka ohranja napovedi za večino držav jugovzhodne Azije, nekoliko je znižala napoved za Kitajsko (na 6,7 odstotka), ohranila pa za Indijo (+7,6 odstotka). Najnižjo rast bodo dosegale države, ki so močno odvisne od cen surovin – Rusija bo še naprej v recesiji (–1,2 odstotka), enako Latinska Amerika kot celota (–1,3 odstotka), kjer se bo poleg venezuelskega (–10,1 odstotka) najbolj skrčilo brazilsko gospodarstvo (–4,0 odstotka). Nizka rast se obeta tudi razvitim državam – države v območju evra naj bi imele 1,6-odstotno rast, kar je enako kot v letu 2015, nekoliko višjo pa ZDA (+1,9 odstotka). Izvoz v ZDA bo zaradi močnega dolarja nekoliko pod pritiskom, enako investicijska dejavnost, predvsem zaradi težav energetskega sektorja, potrošnja pa se krepi zaradi rasti števila zaposlenih in v zadnjem času tudi rasti povprečne urne postavke za delo. Postopno se krepi tudi potrošnja v evrskem območju, kjer nekoliko popušča državno varčevanje, višjo rast pa zavirata prenizko zunanje povpraševanje in širša geopolitična nestanovitnost. Banka ocenjuje, da se bo svetovna rast prihodnje leto nekoliko okrepila ter se do leta 2018 postopno povečala na 3 odstotke. Na prihodnjo srednjeročno in dolgoročno rast pa bodo ob omejenih zmožnostih monetarnih in fiskalnih spodbud najbolj vplivale prepotrebne strukturne reforme.