Tempuro cvrejo v zelo vročem olju na temperaturi od 160 do 180 stopinj, in sicer od nekaj sekund do nekaj minut – odvisno od živila. Ocvrto zelenjavo in morske sadeže lahko ponudijo samostojno z omako ali pa jih vmešajo v druge jedi, denimo v juhe.

Pravzaprav se morajo Japonci za tempuro zahvaliti portugalskim jezuitom, od katerih so v 16. stoletju prevzeli cvrtje v testu iz jajc, vode in moke, tako kot so Portugalci pripravljali ocvrto zelenjavo. Tempura je bila posebno popularna v Nagasakiju in Tokiu, kjer so hrano, ocvrto v masti, prodajali na uličnih stojnicah, ker je bilo zaradi nevarnosti požara cvrtje v hišah prepovedano. Prvi recept je bil objavljen že leta 1671. Še danes velja za tradicionalno japonsko tempuro tokijska ali edo tempura, ki izvira z uličnih stojnic ribjih tržnic iz obdobja edo. V 18. stoletju je tempura iz ulične hitre prehrane prešla v del japonske visoke kulinarike.