V največji bolnišnici se morajo kljub milijonom, ki so jih vložili v informacijske sisteme, še vedno zanašati na papirnato dokumentacijo in ročno izpolnjevanje obrazcev. Tako je v reviziji ugotovilo računsko sodišče, ki opozarja na številne in med seboj pogosto nepovezane informacijske rešitve v največji bolnišnici.
V papirjih namesto pri bolniku?
Takšno stanje zaposlenim pogosto jemlje dragoceni čas in otežuje delo. Zdravniki na primer niso mogli poiskati podatkov o prejšnjem zdravljenju svojih pacientov v drugih enotah iste bolnišnice. Ker osnovne informacijske rešitve niso podpirale dela nekaterih organizacijskih enot, so te razvile dodatne.
Celo enote, ki so uporabljale iste informacijske rešitve, si med seboj praviloma niso elektronsko izmenjevale podatkov o pacientu in medicinske dokumentacije. V UKC Ljubljana namreč niso poskrbeli za pravila za dostop do občutljivih osebnih podatkov.
Za informacijsko podporo so v bolnišnici med začetkom leta 2011 in koncem lanskega maja namenili okoli 29,5 milijona evrov. 9,1 milijona evrov je za informatizacijo UKC Ljubljana prispevalo še ministrstvo za zdravje. Bolnišnica je kupovala informacijske rešitve, ki so bile razvite na podlagi znanj zaposlenih. Kljub temu so pravice nadgradenj in sprememb praviloma obdržali zunanji izvajalci. UKC Ljubljana tako ni mogel naročati po postopkih, ki bi mu zagotavljali najugodnejše cene. Nekatere rešitve, ki jih je kupil, so začeli uporabljati šele po več letih ali pa jih do zaključka revidiranega obdobja sploh še niso začeli uporabljati. Pogodbe z izvajalci pogosto niso ustrezno ščitile interesov bolnišnice, poleg tega pa v UKC Ljubljana niso zagotovili ustrezne ravni informacijske varnosti.
Drago rešitev so hitro opustili
Med primeri, ki jih na računskem sodišču posebej izpostavljajo, je neuspela prenova centralne zdravstvene informacijske rešitve. UKC Ljubljana je pogodbo s Hermes Soflabom sklenil leta 2009. Nova rešitev naj bi bila po prvotnih načrtih uvedena v devetih mesecih po podpisu pogodbe, vrednost prenove naj bi znašala 344.472 evrov, vrednost triletnega osnovnega in dopolnilnega vzdrževanja pa 370.800 evrov. Na koncu je bolnišnica sklenila dodatne pogodbene dogovore v skupni vrednosti 1.005.819 evrov, uvedba je zamujala, rešitev pa je imela napake. Nova centralna zdravstvena informacijska rešitev je delovala le od junija 2010 do konca leta 2012, nato pa jo je UKC Ljubljana v veliki meri opustil.
V času, ki ga je pod drobnogled vzelo računsko sodišče, je bolnišnico vodil Simon Vrhunec, danes pooblaščenec UKC Ljubljana za informacijsko varnost. Z delom ugotovitev računskega sodišča se strinja, do nekaterih je zadržan. Informacijska varnost je bila dolgo zanemarjena, pritrjuje revizorjem, informacijskih sistemov pa je preveč. Meni pa, da so v njegovem direktorskem mandatu vendarle dosegli napredek, saj so osnovne informacijske sisteme skrčili s štirih na tri. »To vidim kot uspeh. Zdaj pa je novo vodstvo bolnišnice odgovorno, da išče boljše rešitve,« je dodal. V UKC Ljubljana, ki ga vodi Andraž Kopač, so včeraj napovedali, da bodo v roku predložili odzivno poročilo, v katerem bodo navedeni tudi popravljalni ukrepi.
