Andraž Kopač svoj mandat generalnega direktorja UKC Ljubljana začenja z učenjem. Novinarska vprašanja o načrtih za največjo slovensko bolnišnico, kjer letos računajo na skoraj pol milijarde evrov prihodkov, so ga včeraj spravila v precejšnjo zadrego. »Težko komentiram. Razumeti morate, da sem danes prvič tukaj,« je dejal o krajšanju sedanjih dolgih čakalnih dob na zdravljenje in diagnostiko.
Kje in kako ukrepati, bo še ugotavljal
Te so v bolnišnici, ki jo bo vodil, pri nekaterih posegih in pregledih trenutno celo najdaljše v slovenskem zdravstvu, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Na posege v ustih, grlu in žrelu so bolniki ljubljanskega UKC na začetku aprila čakali eno leto, na magnetno resonanco glave in vratu skoraj devet mesecev, na magnetno resonanco skeleta osem mesecev... Podatki bolnišnice s konca aprila pa kažejo tudi na zelo dolgo čakanje na obravnavo v nekaterih ambulantah, zlasti revmatološki (najkrajša pričakovana čakalna doba ob »redni« stopnji nujnosti je skoraj 22 mesecev). Celo diagnoza raka bolnikom ne zagotovi vedno hitrega zdravljenja: na operacijo raka prostate čakajo skoraj deset mesecev.
Vzroke za vrste bo treba pogledati po posameznih klinikah, je dejal Kopač, potem pa rešitve iskati skupaj z ministrstvom za zdravje in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Bolnike želi postaviti še bolj v središče zanimanja in jim »omogočiti odlično uporabniško izkušnjo«, je napovedal. Ne pa tudi, kako namerava to storiti. Da težko govori o zadevah, ki jih ne pozna, je omenil tudi pri vprašanjih o nabavah v bolnišnici, prepričan pa je, da so pri tem mogoče racionalizacije. Ob finančnih težavah bolnišnice, ki je lansko leto sklenila s šestmilijonsko izgubo, bo po njegovem »treba pogledati, kaj se po posameznih klinikah dogaja s prihodki in odhodki«. Ključne spremembe je mogoče na primer doseči pri organizaciji procesov v bolnišnici, ocenjuje. Včeraj se je že pogovoril s poslovnimi direktorji tamkajšnjih klinik in se seznanil s težavami pri poslovanju, je pojasnil. »Potrebnega bo veliko truda, da bomo to problematiko držali v normalnih okvirjih,« je razbral.
Da ne prihaja iz zdravstva, je lahko po njegovem celo prednost, saj tako ni povezan z nikomer od tamkajšnjih deležnikov oziroma posamičnimi interesi. »Po drugi strani imam izkušnje z vodenjem velikega podjetja, nabavo, negospodarstvom in sanacijo podjetij,« je naštel Andraž Kopač, ki je pred časom vodil Alpino, kasneje pa je bil med drugim še poslovni direktor Smučarske zveze Slovenije. Preden je včeraj prevzel vajeti UKC Ljubljana, je delal kot direktor družbe za usposabljanje in zaposlovanje invalidov CSS.
»Mir« v bolnišnici ima svojo ceno
»Barka je še vedno na odprtem morju, vendar ne v tako viharnih vodah,« je trenutni položaj bolnišnice opisala dosedanja vršilka dolžnosti Brigita Čokl. UKC Ljubljana se še ni izvil iz izgub, je potrdila. Kolikšne bodo letos, ni želela ugibati, jih je pa že za več kot milijon evrov. Skrb po njenih besedah zbuja naraščanje porabe zdravil in medicinskega materiala s hkratnim naraščanjem števila zdravljenj.
Kot uspeh vidi dosledno izplačevanje odobrenih nadur zaposlenim v zadnjem času. Cena za »mir«, ki ga je to prineslo, pa je povečanje dolgov v primerjavi z lanskim letom. Čoklova ob tem upa, da so njeni pogovori z ministrstvom za zdravje učinkovali in da bo letošnji splošni dogovor, ki določa razdelitev denarja v zdravstvu, ljubljanskemu UKC prinesel pravičnejše financiranje dragih zdravljenj. Sama s čela UKC Ljubljana odhaja nazaj v pokoj, vsaj formalno pa ostaja članica sveta bolnišnice. Njegov mandat bo verjetno sicer skrajšan, saj je ministrstvo za zdravje lani začelo menjavati svete zdravstvenih zavodov, je spomnila.
Nina Knavs
