Posledice begunske krize: Javno mnenje bi vojski namenilo več denarja

Slovence najbolj skrbi finančna kriza

Čeprav se finančna kriza umirja in slovensko gospodarstvo z rastjo BDP kaže znake okrevanja, glavni vir skrbi za Slovence še naprej ostaja socialnoekonomska kriza oziroma njene posledice nižjega standarda ali brezposelnost. Kar 79 odstotkov Slovencev je zaradi tega najbolj zaskrbljenih. »Varnosti ljudje ne razumejo zgolj v okvirih oborožitve, temveč predvsem kot osebno varnost,« opozarja Garbova. Da je prav socialnoekonomska kriza še vedno tako visoko na lestvici virov zaskrbljenosti Slovencev, Garbova pripisuje zamiku, s katerim je kriza prišla v Slovenijo in podobnem zamiku, s katerim bo tudi odšla. »Če bomo uspeli gospodarsko rast prekanalizirati tudi v delovna mesta in pravno zaščito za delavce, bo prišlo do sprememb tega vira zaskrbljenosti.«

Po letu velike begunske krize, ko je tudi slovensko ozemlje prešlo več kot 420.000 migrantov, so se na drugo mesto virov zaskrbljenosti med Slovenci nekoliko pričakovano uvrstile množične migracije (76 odstotkov anketirancev). Visoko na lestvico se je uvrstila tudi grožnja pred terorističnimi napadi (47,8 odstotka) in oboroženimi spopadi (45,2 odstotka), kar je delno posledica tega, da je raziskava potekala po oboroženih spopadih v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu in terorističnih napadih v Parizu.

»Slovenska javnost se je zavedla, da vojsko resnično potrebujemo in jo je tudi potrebno opremljati ter financirati. Trenutek, ki je preobrnil odnos javnega mnenja, je migracijska kriza. Ta dejavnik nas je kar streznil,« pravi Garbova. Prav v tej luči si je možno razlagati tudi krepki padec negativne nastrojenosti do povečanja izdatkov vojske. Od leta 2009 in 2012 se je namreč močno znižal delež tistih, ki so zagovarjali znižanje obrambnih izdatkov. Takšnega mnenja je zdaj zgolj še 16 odstotkov anketirancev, medtem ko je pred tremi leti reze v obrambni proračun zagovarjalo še 52 odstotkov Slovencev. Ker je v letih kriznega varčevanja delež za obrambni proračun močno upadel (trenutno je 0,94 odstotka BDP, Nato pa bi si želel vsaj 2-odstotni delež), se je letos pripravljenost Slovenske vojske že tretjo leto zapored znašla na najnižji ravni.

Posluh javnosti tudi za mirovne misije

Vojska ima med anketiranci tudi največji ugled. Anketiranci kot največjo prednostno nalogo vojske, za katero bi moralo biti namenjenega več denarja in kadrov, opredeljujejo zagotavljanje vojaške obrambe Slovenije (36 odstotkov), tretjina jih meni, da je opravljanje vseh nalog Slovenske vojske enako pomembno. »Zadovoljna sem, da večina ljudi meni, da mora vojska ohraniti svojo tradicionalno vlogo, čeprav bi nekdo lahko rekel, saj imamo za obrambo Nato, ali pa trdil, da nas nihče ne bo napadel. Vojsko imamo za obrambo države, za vsak primer,« pravi Garbova.

Zanimivo je, da se je podpora slovenskega javnega mnenja sodelovanju Slovenske vojske v mednarodnih operacijah močno povečala. Dvig podpore sodelovanja vojske v mednarodnih mirovnih operacijah sovpada z umikom večjega dela slovenskega kontingenta iz Afganistana. Zdaj odhod vojske na operacije v tujino podpira 64,9 odstotka anketirancev, medtem ko je pred tremi leti ta podpora znašala zgolj 42,3 odstotka. Spremembo javnega mnenja Garbova pripisuje tudi nastopom strokovnjakov in predstavnikov obrambnega ministrstva v medijih, kjer so izpostavljali nujnost sodelovanja Slovenske vojske v mirovnih operacijah ne zgolj zato, ker je Slovenija članica Nata, ampak ker je država del mednarodne skupnosti, v katero se mora tudi na ta način vključevati. »Edino vprašanje ostaja, ali naj Slovenska vojska sodeluje na vseh misijah. Čisto vsaka misija za nas ni sprejemljiva, kar se mi zdi tudi prav,« dodaja.