Vodja specializiranih tožilcev Harij Furlan se je odločil, da samo enega specializiranega državnega tožilca od petih, ki jim mandat poteče konec leta, predlaga v ponovno imenovanje. Ostali štirje se, če to želijo, morajo ponovno prijaviti, o njih pa odloča državnotožilski svet (DTS). Direktno imenovanje si je prislužil Luka Moljk. Ostali štirje, ki jim poteče mandat, so: Barbara Lipovšek, Betka Šimc, Janja Bernard Korpar in Jože Levašič.
Zakon o državnem tožilstvu določa, da posamezni državni tožilci lahko opravljajo tožilsko funkcijo kot imenovani ali dodeljeni tožilci, pojasnjujejo na specializiranem državnem tožilstvu (SDT). Imenovani tožilci imajo trajni mandat, in teh je trenutno 11, 16 pa je takšnih, ki imajo mandat za obdobje štirih let.
Luka Moljk pomemben zaradi bančnih preiskav
Zakaj je vodja SDT v ponovno imenovanje predlagal samo enega, ostalih štirih pa ne? In zakaj je Luka Moljk med temi tožilci izjema? »Luka Moljk je pri svojem dosedanjem delu na SDT tako na področju obravnavanja bančnih kot korupcijskih zadev dosegel nadpovprečne delovne rezultate. Hkrati je tudi vodja specializirane preiskovalne skupine, ki obravnava bančni kriminal. Pregon bančnega kriminala bo prioriteta dela SDT zagotovo še v naslednjih letih. Zaradi zagotovitve kontinuitete dela na področju bančne kriminalitete in dosedanjih rezultatov sem z njegovim soglasjem predlagal avtomatično podaljšanje časa dodelitve na SDT,« pojasnjuej Furlan. Ali to torej pomeni, da z delom ostalih štirih ni bil zadovoljen? Furlan odgovarja, da to ni razlog. Pojasnil je, da je na takšen način dodeljenim tožilcem ponovno dana možnost, da znova kandidirajo, hkrati se je odprla možnost tudi za druge tožilce, da kandidirajo za mesto tožilca v SDT.
»S tem se v največji možni meri zagotavlja odprtost dela na SDT in enaka možnost vseh državnih tožilcev, da kandidirajo za mesto dodeljenega državnega tožilca na SDT, kar ne pomeni nezadovoljstva z delom zgoraj navedenih dodeljenih tožilcev,« zatrjuje Furlan.
Vsaj dva tožilca v Furlanovi potezi ne vidita težav. »Od druge polovice leta 2014 vodim civilni finančni oddelek na SDT. Specifika dela na tem oddelku je, da tožilci poleg kazenskih zadev delamo tudi za civilne zadeve, saj vlagamo tožbe in vodimo pravde po pravilih civilnega prava, ko gre za vprašanje odvzema premoženja nezakonitega izvora,« pojasnjuje Barbara Lipovšek, ki je sicer na SDT od julija 2012. Ker ocenjuje, da je svoje delo opravljala korektno in uspešno, bo znova kandidirala. Tega, da mora znova pod drobnogled državnotožilskega sveta, ne sprejema kot kritike dosedanjega dela. »Za moje nadaljnje delo na SDT in nadaljnjo tožilsko karierno pot je prav, da moje delo ocenjuje najprej vodja, potem še državnotožilski svet,« je prepričana Lipovškova.
Tudi Levanič se bo spet prijavil
Podobno meni tudi okrožni državni tožilec Jože Levašič, ki največ energije vlaga v pregon kaznivih dejanj, povezanih s trgovino z ljudmi. Tudi on v odločitvi vodje SDT ne vidi nič spornega: »Glede na specifičnost dela na SDT sem prepričan, da je ravnanje vodje SDT pravilno in da z njegovim ravnanjem niso povezana nobena čustva. Državnotožilski svet bo kot avtonomen organ preveril, ali sem kot državni tožilec z dosedanjim delom zadostil kriterijem za ponovno opravljanje tožilskega dela na SDT.«
Furlan je tako aprila letos generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju predlagal dodelitev štirih državnih tožilcev za delo na SDT. Na njegov predlog je torej Fišer državnotožilskemu svetu predlagal, da izpelje postopek dodelitve štirih državnih tožilcev, in sicer treh okrožnih in enega okrajnega, za obdobje štirih let. Vsi kandidati, ki ne bi bili izbrani, imajo možnost sprožiti upravni spor, tako kot sta to storila kandidata za vodjo koprskega tožilstva, potem ko državnotožilski svet po zapletu s predlogom pravosodnega ministra ni izbral nobenega. Na državnotožilskem svetu pojasnjujejo, da sodišče o upravnem sporu še ni odločilo, da so tožilci lani sprožili pet upravnih sporov na odločitev DTS in v štirih primerih so bili uspešni. Kot je pojasnila vodja strokovne službe državnotožilskega sveta Vojka Vidovič, upravne spore sprožajo predvsem tožilci, ki niso bili zadovoljni z oceno državnotožilske službe.
