Devetčlanski državnotožilski svet, ki ga sestavljajo pet tožilcev in štirje zunanji pravni strokovnjaki, je včeraj oba kandidata povabil na pogovor, na koncu pa je na podlagi tajnega glasovanja za vodjo specializiranega tožilstva izbral Furlana, ki zdaj opravlja funkcijo direktorja nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Da je primernejši kandidat, sta pred tem v svojem mnenju zapisala tako pravosodni minister v odhodu Aleš Zalar kot tudi generalni državni tožilec Zvonko Fišer.

Furlan se tako vrača na tožilstvo, kjer je bil med letoma 2004 in 2008 že vodja skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. Kot je včeraj povedal, mu opravljanje tožilske funkcije leži, saj je 16 let delal kot tožilec. "Mislim, da lahko s svojim znanjem in dosedanjim delom pripomorem k vzpostavitvi specializiranega tožilstva," je še dodal. Furlan upa, da bo lahko delo na tožilstvu začel čim prej, ena najtežjih nalog, s katero se bo moral spopasti na samem začetku, pa bo po njegovih besedah kadrovska popolnitev specializiranega tožilstva. Kot je poudaril, bodo velika odgovornost omenjenega tožilstva med drugim tudi postopki za odvzem in zavarovanje protipravno pridobljene premoženjske koristi, saj je to tožilstvo izključno pristojno za usmerjanje, preiskovanje, vlaganje in zastopanje predlogov za začasno zavarovanje in odvzem premoženja nezakonitega izvora.

Žgajnarjeva nad odločitvijo državnotožilskega sveta ni razočarana, saj jo je, kot je dejala, pričakovala. Razmišlja pa, da bi zoper odločitev državnotožilskega sveta sprožila upravni spor. O tem se bo odločila, ko bo prejela obrazloženo odločitev državnotožilskega sveta. Furlan po njenem namreč ne izpolnjuje vseh formalnih pogojev za imenovanje, saj trenutno ni tožilec (tožilska funkcija mu miruje), zakon o državnem tožilstvu pa določa, da je za vodjo državnega tožilstva lahko imenovan le državni tožilec. Menjave vodstva na specializiranem tožilstvu tudi morebitni upravni spor ne bo zadržal.

Za pregon organiziranega kriminala je bila pred začetkom uporabe novega tožilskega zakona zadolžena skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, ki se je novembra letos preoblikovala v specializirano državno tožilstvo. Vendar pa delo tožilcev v novem specializiranem tožilstvu po besedah Žgajnarjeve ni nič drugačno. "Na papirju je lahko povečati število državnih tožilcev, ki bodo delali v specializiranem tožilstvu, koliko bo to dejansko izvedljivo, pa bomo šele videli," je dejala Žgajnarjeva. Po njeni oceni zdaj delo na tem tožilstvu poteka zelo dobro, saj je veliko zadev na sodišču v fazi preiskave in glavne obravnave.

Pristojnosti, ki se nanašajo na organizacijo in status državnega tožilstva ter nadzor nad poslovanjem tožilstva, bodo po novem v rokah ministra za notranje zadeve. V novi vladi bo to najverjetneje Vinko Gorenak iz stranke SDS, kar ni nepomembna okoliščina, saj je prav Gorenak že pred dnevi omenjeno kadrovanje na specializiranem tožilstvu označil kot sporno in nezakonito. Zalarju, ki kot pravosodni minister opravlja le tekoče posle, je med drugim očital, da s postopkom izjemno hiti, ker želi za vodjo specializiranega tožilstva postaviti "svojega človeka".

Furlan je včeraj poudaril, da si želi dobrega sodelovanja z vsemi državnimi tožilci in tudi s policijo, umestitve tožilstva pod notranje ministrstvo pa ni želel posebej komentirati, saj je stroka svoje o tem že povedala. Po njegovem gre za politično odločitev, zato naj jo komentira politika.

Nacionalni preiskovalni urad bo z odhodom Harija Furlana na tožilstvo ostal brez direktorja. Kot so pojasnili na generalni policijski upravi, bodo zato v nadaljevanju stekli postopki za objavo razpisa za novega direktorja NPU, generalni direktor policije pa bo imenoval vodjo, ki bo NPU vodil po pooblastilu.