Rejci drobnice velikokrat poudarjajo, da se ne zavzemajo za iztrebljenje zavarovanih zveri, ki jim povzročajo škodo na (slabo) zaščitenih pašnikih, le njihovo število naj bo znosno, pogosto apelirajo na državo. Toda mnoge študije po svetu – tudi v Sloveniji – so v zadnjih letih pokazale, da odstrel volkov ni učinkovit ukrep za preprečevanje napadov na živino, kvečjemu nasprotno. Ob sočasnem povečanju odstrela volkov se povečuje tudi škoda na domačih živalih, čemur je pritrdila tudi najnovejša študija španskih raziskovalcev.
Stabilni tropi lažje plenijo divjad
Spoznanje, da odstrel volkov ni učinkovit ukrep za preprečevanje škod oziroma da se lahko škoda celo poveča, danes v mnogih državah že upoštevajo v praksi. Tudi pri nas. Lanskega oktobra sprejeti pravilnik o odvzemu velikih zveri iz narave namreč določa, naj bo pri volku odstrel selektiven, torej da se strelja manjše in mlajše živali. »S tem se varuje strukturo volčjih tropov, kar je pomemben dejavnik, da se lahko volkovi pri lovu osredotočijo na svoj naravni plen in redkeje preusmerijo na domače živali. Volk, ki je izgubil svoj trop, namreč težko ujame na primer divjega prašiča, zato se pogosteje loti drobnice,« je prepričan biolog dr. Miha Krofel z oddelka za gozdarstvo za ljubljanski biotehniški fakulteti.
Z njim se strinja tudi Rok Černe z oddelka za gozdne živali in lovstvo na Zavodu za gozdove Slovenije, a hkrati opozarja, da s trajnostnim odstrelom sočasno zmanjšujemo možnost, da bi se populacija volka razširila na območja, kjer ga ne želimo. »Zaradi odstrela volkovi ne pridejo na primer v Trento ali kam drugam, kjer se izvaja prosta paša, s čimer posredno tudi zmanjšujemo škodo na teh območjih,« je še s konkretnim primerom postregel Černe.
Kaj pa, če lovec kljub določbi o odstrelu mlajših volkov ustreli alfa samca, zaradi česar posledično razpade trop? »Zaradi tega še ni v prekršku. Če lovec vidi tri volkove na kupu, se zlahka odloči in ustreli najmanjšega. Če pa opazi le enega volka, bo težko brez primerjave točno vedel, ali gre za alfa samca ali ne. Če bi lovce zaradi tega sankcionirali, bi se bržkone povečal nezakoniti odstrel,« je prepričan Černe.
Zakoniti odstrel celo poveča krivolov?
Toda ameriška študija, nedavno objavljena v znanstveni reviji Proceedings of the Royal Society B, je pokazala, da legalizacija odstrela volkov ne vodi nujno v zmanjšanje krivolova, ampak ga lahko celo poveča. Avtorji raziskave to razlagajo s tem, da ko država dovoli odstrel volkov, s tem ljudem posredno sporoča, da volkovi nimajo vrednosti in da jih je treba ubijati. »Na podlagi ene same študije je seveda težko govoriti, da takšna povezava velja v vseh družbenih okoljih. Daje pa jasno opozorilo, da je treba biti zelo previden pri domnevah o učinkih legalizacije lova na pojav krivolova,« je poudaril dr. Krofel. Po njegovem prepričanju obe novi študiji – tako ameriška kot španska – kažeta, kako zelo pomembno je pri upravljanju populacij prostoživečih živali, da so na voljo dejanski podatki. »Ko sicer dobronamerne upravljalske odločitve temeljijo le na nepreverjenih domnevah, lahko to vodi v ukrepe, ki na koncu povzročijo več škode kot koristi. Volk je pri tem dokaj tipična zgodba, najsi gre za izvajanje odstrela z vidika zmanjševanje škod, preprečevanje nezakonitega ubijanja ali pa za ocenjevanje velikosti populacije,« opozarja biolog.
In koliko teh zavarovanih zveri prebiva v naših gozdovih? Lansko jesen so strokovnjaki šele po treh letih spet šteli volkove, za katere se je predpostavljalo, da jih je pri nas med 40 in 50. Uradni izsledki še niso znani, toda Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije nam je povedal, da so bile predpostavke kar pravilne. »Teritorij tropov se bistveno ni razširil, v tropih je toliko in toliko volkov, tako da tudi številke niso bistveno drugačne,« je dodal.
