Odmev na članek S streljanjem volkov škodujemo rejcem

Konec članka je bil dopolnjen z navedbo, da ministrstvo za okolje in prostor (MOP) pripravlja nov pravilnik, po katerem do povračila škode ne bodo upravičeni tisti rejci, ki bodo svoje pašnike varovali z žično ograjo. Po izkušnjah velike večine rejcev drobnice tak način zaščite povsem zadostuje, da gospodarske živali ne uhajajo iz ograde in tam delajo škodo. Za dodatno varovanje, da zveri ne bodo vdirale v pašnike, naj poskrbi in ga v celoti plača država, če zveri hoče imeti.

Dan pred izidom te številke Dnevnika smo se na Zavodu za gozdove pogovarjali o učinkoviti zaščiti pred napadi zveri na pašne živali. Ugotovili smo, da je predvsem napade volka nemogoče povsem preprečiti. Volk namreč prenizke ograje lahko preskoči, višje pa spodkoplje. Trenutno kolikor toliko učinkovito varovanje je kombinacija žične ograje ali ustrezne elektromreže in nočnega zapiranje živali v obore. To pa zahteva veliko dodatnega dela in ogromno dodatnih stroškov ter spremenjeno tehnologijo paše, saj je treba obore premeščati, da se travna ruša primerno ohrani. Tako smo rejci na območjih pojavljanja velikih zveri v povsem neenakem položaju kot kolegi, ki te tegobe nimajo. Zato na predpisovanje dodatnih ukrepov za varovanje naših gospodarskih živali in grožnjo z neplačevanjem škod pri drugače ograjenih pašnikih nikakor ne pristanemo. Pogled na karte, kjer se varovane zveri pojavljajo, pokaže, da so to kraji, ki jih je že narava sama osiromašila, pred časom pa z novim načinom točkovanja za ocenitev OMD še država. To so v glavnem kraške pokrajine, kjer je gozd, malo orne zemlje, travnate površine pa so pogosto posejane s kamninami, kar onemogoča kolikor toliko spodobno strojno košnjo. Pašni način reje gospodarskih živali je zato marsikje edini možni način izkoriščanja površin za kmetijstvo, sicer se bo pokrajina še bolj kot doslej zaraščala.

Splošna ugotovitev na prej omenjenem sestanku je bila, da bodo območja, ki se že zdaj zaraščajo zaradi »gojitve« volkov in medvedov, še bolj izpostavljena zaraščanju in s tem izgubljanju kmetijske zemlje. Zavedajmo se, da nas prehranjuje le kmetijska zemlja. Nikakor ne od naravovarstvenikov (kot da mi, rejci, ne bi bili še kako usmerjeni v varovanje narave) naseljene, ščitene, razmnoževane, neomejevane in od države z neustreznimi predpisi varovane divje zveri. Smo tudi za znosno število velikih zveri, da ne bo kdo narobe mislil. Je pa »grožnja« MOP napoved opustitve marsikatere kmetije.