Kam s Prešernovim spomenikom?
Ljubljana, 30. maja. Odkar so čez Ljubljanico pričeli graditi tromostovje, se vse razburja, kam prestavijo spomenik našega največjega pesnika Prešerna. Nasveti dežujejo na vseh straneh in vžigajo se veličastne ideje kakor kresovi po gričih, med gledalci zidanja se pa vnemajo debate in polemike, da se stresa še sveži beton. Radovednost je dosegla vrhunec in še predno je kdo odločil, kje bo stal spomenik, so se oglasili tudi že zabavljači proti še neporojeni ideji. Kar stori rotovž, ni nikdar prav — kakor odločijo umetniki, je vedno narobe in, če bi bila zadovoljna vsa Ljubljana, bi gotovo še kje vpil in kričal kdorkoli, da je vse skupaj za nič. Da rešimo mestno občino najhujših očitkov, skrbi in sitnosti ter, da ji pomagamo pri odgovorni odločitvi, smo povabili večje število naših najodličnejših umetnikov, da se izjavijo o pereči zadevi. Povabili smo naše najbolj znane arhitekte, kiparje in slikarje in danes objavljamo že nekaj izjav. (…)
Akad. kipar g. Ivan Zajec piše:
Radi izgraditve tromostovja je stopilo v ospredje vprašanje prestavitve Prešernovega spomenika, so pa težkoče glede izbire prostora, zato smatram za potrebno, da tudi jaz povem svoje mnenje.
Prešernov spomenik je bil komponiran za mirno zeleno ozadje, podobno kakršno ima Trubarjev spomenik. S tega razloga se mi dozdeva najprimernejši prostor v Zvezdi. Ako bi bilo mogoče po novem načrtu Zvezde zasaditi spomeniku gosto zeleno ozadje, bi bila Zvezda najprimernejši prostor. Ako so pa ovire, se kje drugodi najde prostor za postavitev Prešernovega spomenika. Ne nameravam razpravljati o kakih podrobnostih prostorov o teh naj razpravljajo drugi, ki so bolj poklicani za to. (...)
Akad. kipar Fran Berneker:
Spomenike prestavljati je kočljiva zadeva, navadno veže spomenike na določenem prostoru: zgodovina in tudi etične navade polek estetičnega ozira katera se spomeniku more dati in prostora nesme nigdo več vzeti; Prešeren pa se more umakniti kapricam trejih mostov in niso stroški nikakor previsoki!
Kam se naj umakne spomenik, da bo imel mir? Z prijateljem I. Zajcam sma v tej zadevi govorila, da bi bilo pametno postaviti spomenik kakšnih petdeset ali šestdeset metrov od trejih mostov v sredi ljubljance!
Otok bi bil za zgraditi, z štirjih štirioglatih granitnih stebrami z bokami, za slučaj polaganja vence na spomenik je: od ene ali celo od leve in desne strani zgraditi oske brvi, tako da lahko brvi nazaj zasuče in na obrežjo priklene.
Spomenik bi imel na ljubljanici ne samo lep mir za vse veke, ampak tudi na otoku divno ozadje in okolico mesarskega mostu, kakor po dnevi tako tudi ponoči pri luninem svitu; katere posebnosti bi noben potnik čez tromost ne mogel zgrešiti. (…)
(Na drugi strani z rdečim svinčnikom):
Prosim, da se ta članek pusti neokrnjen ali kako drugače zavit natisniti.
Z odličnim spoštovanjem
F. B.
Željo gospoda mojstra smo povsem upoštevali in objavili njegovo izjavo popolnoma neizpremenjeno.
Akad. slikar Rihard Jakopič:
Prešernov spomenik spada kam v zelenje, na precej obsežen prostor z mirnim ozadjem ter dostopom en face.
Avtor spomenika kipar I. Zajec si ga je zamislil nekje v Tivoliju. Pa usoda, poosebljena v občinskem svetu in morda še v katerih drugih svetovalcih, ga je postavila tja, kjer je dozdaj stal in kamor nikakor ne spada. (…)
Pač pa vem za drug prostor, kjer bi se spomenik prav dobro podal. To je na Krekovem trgu, nekako tam, kjer stoji zdaj Mestni dom. Seveda bo treba Mestni dom poprej podreti, kar se mora itak prej ali slej zgoditi – iz estetskih razlogov namreč. (…)
Slovenski narod, 30. maja 1931
Kam s Prešernovim spomenikom?
Ljubljana, 1. junija. V soboto smo pričeli objavljati mnenja naših arhitektov, kiparjev in slikarjev, kje naj stoji Prešernov spomenik, ki se mora zaradi novega tromostovja umakniti z Marijinega trga. (…)
Slikar in kipar Tone Kralj:
Danes, ko se Ljubljana zida in krpa, bi morali merodajni činitelji paziti na to, da ne bo čez dvajset let doletela sedaj prestavljenih spomenikov ista usoda, kot jih je danes, ali pa se bo ob njih vsak pasant z boljšim okusom namrdaval. Plastika mora biti enotna v stilu z arhitekturo, ki jo obdaja. To mora spadati v abecedo arhitekta! (…)
Arhitekt inž. Herman Hus:
Misel, ki se je pred časom pojavila v časopisju, naj se Prešernov spomenik premesti v park pred univerzo, ni zgrešena. Spomenik v svoji koncepciji bi tam dobil primerno ozadje in tudi ograja malega nasada bi se mu podala. Toda s to namestitvijo ne bi pridobil na vrednosti spomenik, še manj pa univerza. Postavljen bi bil sicer na častno mesto, obenem pa potisnjen popolnoma v ozadje. (…)
Zato sem mnenja, da se prestavi Prešernov spomenik pred Narodni dom, Trubarjev pa k operi, kjer se lahko namesti tudi zanj prepotrebno zeleno ozadje. (…)
Slovenski narod, 1. junija 1931
