Kot kaže, se razplamteva nova jezikovna pravda. Novela zakona o visokem šolstvu, ki jo bo kmalu obravnaval državni zbor, po mnenju mnogih nevarno ogroža slovenščino kot državni jezik. Na nogah so slovenisti, Društvo slovenskih pisateljev zahteva odstop ministrice Maje Makovec Brenčič. Ta vztraja, da učni jezik na univerzah ostaja slovenščina.
Kaj prinaša novela
Po novem bo v tujem jeziku dovoljeno izvesti celoten študijski program, če »pri izvajanju sodelujejo visokošolski učitelji iz tujine, če bo vanje vpisano večje število tujih študentov ali če se 'primerljivi' študijski programi izvajajo tudi v slovenskem jeziku«. Glavna razlika je v tem, da je bilo doslej mogoče v tujem jeziku izvajati le dele študijskih programov (izjema so bila predavanja pri poučevanju tujih jezikov ali v skupnih programih s tujimi univerzami), zdaj pa se jih bo lahko v celoti.
»Če se bo v neki študijski program vpisalo deset tujih študentov – kaj je to 'večje število', v zakonu ni definirano –, bodo lahko predavanja potekala v angleščini. Prav tako ni jasno, kaj je to 'primerljiv' program,« opozarja prorektor mariborske univerze Marko Jesenšek, ki je zaradi nestrinjanja z novelo predčasno zapustil usklajevanje v rektorski konferenci. Po njegovem mnenju, ki ga deli velik del slovenistične srenje (peticijo proti spornim zakonskim določilom je podpisalo več kot 3500 jezikoslovcev), je novela prava sramota. Škodljiva je, kar zadeva skrb za rabo slovenskega jezika, poleg tega znižuje kakovost poučevanja, saj »slovenski govorci v angleščini nikoli ne morejo biti tako dobri, kot so lahko rojeni«. Po njegovih besedah so v Nemčiji, kjer so predavanja v tujem jeziku omogočili že pred leti, že spoznali, da je to bila slaba rešitev. Državni svetnik in predavatelj na novogoriški univerzi Zoran Božič dodaja: »Ministrica zavaja, ko trdi, da je bila novela usklajena z jezikoslovno srenjo. Ni res, stroka je proti. Tudi služba za slovenski jezik na kulturnem ministrstvu je proti noveli, in vendar jo je vlada potrdila. Zavedati se moramo, da učni jezik ni samo sredstvo za sporazumevanje: je tudi tradicija, kultura in zavest.«
Na ministrstvu zatrjujejo, da predlog novele »ne ukinja slovenskega učnega jezika in ne nalaga univerzitetnim učiteljem, naj predavajo v tujem jeziku«. Nasprotno, ministra za visoko šolstvo in kulturo zavezuje, naj določita podrobnejši način skrbi za razvoj in učenje slovenščine. »Novela bo omogočila, da bodo k nam lahko prišle tudi večje skupine tujih študentov. To je vse. Čez deset let bo morda deset odstotkov predavanj potekalo v tujem jeziku,« napoveduje prorektor UL Goran Turk. Direktor direktorata za visoko šolstvo Stojan Sorčan pa dodaja: »Mi odpiramo vrata. Univerze bodo dorekle pogoje, v katerih bodo potekala predavanja v tujem jeziku. Odprtost je bistvo znanosti. Univerzi pa je treba zaupati.«
V Visokošolskem sindikatu Slovenije univerzi še malo ne zaupajo. Marko Marinčič in Gorazd Kovačič sta prepričana, da je slovenščina na univerzah žrtev načrtovane komercializacije visokega šolstva. »Pri internacionalizaciji, kot si jo zamišlja ministrstvo, gre izključno za trženje študijskih programov, izhodiščni model pa je študij poslovnih ved na ekonomski fakulteti, kjer so predavanja, nezakonito, že v angleščini,« je Marinčič zapisal na portalu SlovLit. Oba svarita pred socialnimi posledicami novele. Študij bo za evropske študente brezplačen, mnoge med njimi bodo pritegnile visoke socialne bonitete. Tako se bo dvignil mednarodni prestiž fakultet, s tem pa bodo pridobile tudi samoplačniške študente iz neevropskih držav. V privlačnih programih bo tako za slovenske študente vse manj prostora, napovedujeta profesorja.
