Slovenski šolski sistem se po razmerju med javnimi izdatki za izobraževanje in učnimi dosežki v mednarodnih raziskavah znanja uvršča nekam na sredo razvitih držav OECD, je razkrila prva raziskava o učinkovitosti izobraževalnega sistema v Sloveniji. Pokazala je tudi, da so učni dosežki otrok slabše izobraženih staršev, ki so obiskovali vrtec, kar za 36 odstotkov višji od dosežkov otrok, ki niso obiskovali vrtca.
Najboljša učinkovitost v prvih štirih razredih
Avtor raziskave je ekonomist Velimir Bole oziroma Ekonomski inštitut Pravne fakultete, naročil pa jo je Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture.
Bole je ugotovil, da je učinkovitost izobraževanja v prvih štirih razredih devetletke tolikšna, da se je ob danih sredstvih skoraj ne da izboljšati. Za najboljšo prakso v razvitih državah zaostajamo le od 4 do 6 odstotkov. Še bolj učinkovito javna sredstva porabljamo do konca osnovne šole. V srednji šoli se učinkovitost malo poslabša, vendar pa se zaostanek za t. i. dosegljivo mejo ne poveča prek 7 odstotkov, s čimer ostajamo znotraj povprečja OECD. Kar zadeva predšolsko vzgojo, rezultati kažejo, da so sredstva porabljena precej manj učinkovito. Po mnenju nekaterih strokovnjakov, dr. Janeza Kreka na primer, je ta ugotovitev vprašljiva. Bole je namreč izračune oprl na učne dosežke v 4. razredu osnovne šole, saj so bili ti edini na voljo. Tudi sam Bole opozarja, da bi bilo treba preveriti tudi kvaliteto samega vzorčenja, pogledati, kdo obiskuje vrtce, in upoštevati dejstvo, da je Slovenija po Ginijevem koeficientu na vrhu lestvice. Dejavniki, kot so jezik ali nacionalnost staršev, se pri učinkovitosti poznajo v nižjih razredih osnovne šole, v srednji šoli pa ne več.
Hujšanje »v možgane«
Neuradne rezultate so na predstavitvi na Pedagoški fakulteti UL komentirali tudi nekateri strokovnjaki. »Vrtec je, kar zadeva prihodnji šolski uspeh, očitno »čisto zlato« za otroke slabše izobraženih, skoraj nepomemben pa za otroke bolje izobraženih staršev. In vendar je delež slednjih veliko večji. Na Švedskem je obratno,« je povedala dr. Ljubica Marjanovič Umek. Dr. Slavko Gaber je menil, da tudi ti podatki po svoje potrjujejo, da začnemo »počasi, premalo ambiciozno, potem pa preveč privijemo«, saj smo najbolj učinkoviti v višjih razredih osnovne šole.
Rezultatov Boletove študije je razumljivo vesel glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj. »Od leta 2012 je »hujšanje v možgane« postalo dominanta slovenske politike. Takrat so se začeli poskusi, da bi z enostranskimi ali prirejenimi podatki dokazali, da imamo v izobraževanju slabe rezultate in »prerazkošne« standarde, da so slovenski učitelji premalo obremenjeni, v razredih pa da sedi premalo otrok. Boletova študija je zdaj pokazala, da učitelji dobro delajo oziroma da so rezultati glede na vložena sredstva v samem vrhu učinkovitosti. Upam, da bo to kaj povedalo tudi finančnemu ministrstvu, ki je na podlagi študije MDS, v kateri so neustrezno uporabili podatke, izpeljalo sklep, da bi bilo treba v prihodnjih letih v šolstvu še bolj varčevati. Glede na to, da se je delež proračunskih sredstev za izobraževanje od leta 2008 do leta 2015 znižal z 18,8 odstotka na 14,9 odstotka BDP, lahko z veliko zanesljivostjo napovemo, da bi ob dodatnem varčevanju dosežena kakovost padla,« je prepričan Štrukelj.
Stroški in uspeh
OECD, TIMSS 2008, izračuni Velimirja Boleta
PODATKI
v dolarjih
JAVNI IZDATKI ZA DIJAKA
MATEMATIKA USPEH
NARAVOSLOVJE USPEH
Italija
146.172
449
422
147.396
Nizozemska
552
582
Norveška
185.785
439
534
Slovenija
116.617
457
535
Švedska
145.735
413
497
