Neka drugošolka je mami zaupala, da se ne veseli bližajočih se poletnih počitnic, saj jim sledi tretji razred s številčnimi ocenami. Mama je bila prepričana, da se tako počuti tudi marsikateri sošolec njene hčerke. Kasneje je opazila, da je sedemletnica že v drugem razredu zelo obremenjena s svojim šolskim uspehom. »Celo med gledanjem risanke je risani junakinji na vprašanje gledalcem, v čem bi radi bili dobri, odgovorila, da v vsem, kar je povezano s šolo.« Čeprav je mama zadovoljna, da se deklici šola zdi pomembna, jo skrbi, da šola za deklico že v drugem razredu predstavlja velik stres.
Da učence zelo skrbi, kakšen je njihov učni uspeh, opažajo tudi šolski svetovalni delavci. Gneča pred njihovimi vrati je največja prav maja, ko je pisnih preverjanj znanja največ, pravi socialna pedagoginja Vesna Kukavica iz osnovne šole Frana Metelka Škocjan. »Obiščejo nas predvsem učenci, ki si ne znajo sami narediti urnika učenja in določiti, koliko katerega predmeta se učiti in kdaj.« Pri tem jim v svetovalni službi pomagajo, čeprav jih opozorijo, da se je lažje učiti sproti. »Včasih jim veliko pomeni to, da jih poslušamo, kaj v zvezi s šolo jih skrbi, in da vidijo, da njihovo stisko razumemo,« dodaja.
Nezadovoljstvo s šolo narašča
Sodeč po mednarodni raziskavi Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC) iz leta 2010 stiske slovenskih šolarjev niso zanemarljive. Od 5436 vprašanih slovenskih mladostnikov jih kar 17 odstotkov vsak dan ali večkrat na teden ne more spati, 14 odstotkov jih je vsak dan ali večkrat na teden nervoznih, 13 odstotkov jih je vsak dan ali večkrat na teden razdražljivih. Skrb vzbujajoče je tudi stanje pri 15-letnikih. Kar slabih 20 odstotkov jih ima težave (ali so na meji) s čustvi, vedenjem, hiperaktivnostjo in odnosi. Težave imajo s hitro jezo, agresivnostjo, neubogljivostjo, pa tudi s strahovi, potrtostjo, s skrbmi.
»Obremenjenost otrok in mladostnikov izvira iz vse večjih lastnih pričakovanj pa tudi pričakovanj staršev in neposredne okolice, iz nenehne potrebe po dokazovanju in uspehu za vsako ceno, ki je tudi družbeno spodbujena in ustvarjena,« pojasnjujeta doc. dr. Helena Jeriček Klanšček in mag. Maja Bajt z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), avtorici priročnika za učitelje in starše Ko učenca strese stres. V zadnjem desetletju nezadovoljstvo mladostnikov s šolo narašča. »Mladostniki iz starostnih skupin 11 in 13 let so veliko manj zadovoljni s šolo kot njihovi vrstniki iz drugih držav, 13-letniki, ki so sodelovali v raziskavi, pa se na mednarodni ravni uvrščajo med peterico najbolj nezadovoljnih.« Približno polovica naših mladostnikov ocenjuje, da so z delom za šolo obremenjeni, kar je prav tako več kot pri šolarjih iz tujine.
Stres je tudi sestavni del napredka
Vendar mag. Mateja Hudoklin, psihologinja v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, opaža, da mnogi starši v zadnjem času delujejo pretirano zaščitniško in skušajo otroka obvarovati pred vsem slabim. »V življenju ni tako, da bi bile komu slabe stvari prihranjene. Bolje je, da se znamo s tem spoprijemati. Tega se otroci nikoli ne bodo naučili, če jih bomo pretirano ščitili.« Tako meni tudi psihologinja in terapevtka dr. Zdenka Zalokar Divjak: »Obremenjenost in stres pripeljeta do napredka. Tudi športnik, ki trenira za olimpijsko normo, je zelo pod stresom, pa zdravnik, ki odkriva neko novo metodo zdravljenja.« Starši bi morali po njenem otroke naučiti, da je šola na prvem mestu, v popoldanskem času pa bi jim, namesto da jih vozijo na vrsto dejavnosti z vprašljivim vodstvom, morali dati čas in priložnost za učenje samostojnosti in odgovornosti pri šolskem delu.
Svoj del odgovornosti za razmere v šolah morajo po mnenju Zalokar-Divjakove prevzeti tudi učitelji, saj bi morali otroke bolje poznati. »V vsaki šoli je po moji oceni en odstotek učencev z neprepoznano psihotično boleznijo, učitelji pa mislijo, da gre za vzgojni problem. Če takšnega otroka skušajo 'ukrotiti z drilom', jih bo začutil kot sovražno osebo in bo napadalen.« Pri svojem terapevtskem delu ugotavlja tudi, da kljub poplavi odločb o učni pomoči včasih učitelji ne znajo ločiti med lenimi učenci in tistimi, ki namesto »trde roke« za napredek v šoli potrebujejo pomoč.
Dolgočasenje ob neživljenjskih vsebinah
Učitelji so pogosto zgolj ujetniki neustreznega šolskega sistema, meni kritik sodobne devetletke dr. Kristijan Musek Lešnik. »Šolske vsebine so neosmišljene in neživljenjske. Učitelji pri pouku počnejo predvsem tisto, kar morajo. Če bi otrokom lahko pogosteje predstavili stvari, ki jih počnejo z užitkom, se otroci ne bi dolgočasili in se učili zgolj za ocene, pač pa bi jim usvajanje novega znanja predstavljalo svojevrsten izziv.«
Za obremenjenost zaradi ocen je vsekakor krivo tudi to, da so te poglavitno ali celo edino merilo pri vpisu v srednjo šolo ali na fakulteto. Zato Hudoklinova opozarja, da je odziv staršev na šolski uspeh otroka zelo pomemben. »Otroka je treba pohvaliti za vsak uspeh, ki ga doseže. Kadar ni uspešen, potrebuje predvsem tolažbo in oporo, ne pa kazni. Staršev zaključne ocene ne bi smele presenetiti, saj bi morali vedeti, kaj se dogaja med šolskim letom. Sprijazniti pa se je treba tudi s tem, da včasih kljub pomoči ne gre. Takrat lahko tako sebi kot otroku priznamo trud in obljubimo nadaljnjo pomoč,« svetuje psihologinja.
