Anže Kopitar: Potrjujem, da bom na olimpijskih kvalifikacijah igral za Slovenijo

Najslavnejši slovenski hokejist Anže Kopitar je pred mesecem dni v prvem krogu končnice NHL sklenil svojo deseto sezono v tem tekmovanju. Kot pravi, je ponosen na svoje dosedanje dosežke, zaveda pa se, da bo moral tudi v prihodnje ohraniti ali pa še izboljšati formo. Na druženju z novinarji je sporočil tudi pomembno novico – septembra bo nastopal na olimpijskih kvalifikacijah v Minsku.

Razočaranje je bilo precejšnje, saj smo imeli lani dovolj časa, da bi se dobro pripravili na sezono, potem ko se nismo uvrstili v končnico. Letos smo želeli osvojiti naslov prvaka, a je bil San Jose boljši. Redni del prvenstva je bil zelo dober, pravzaprav eden najboljših doslej. Zelo zgodaj smo si zagotovili nastop v končnici, kar nam morda niti ni koristilo, ker proti San Joseju nismo bili na najvišji ravni. Ko izpadeš iz tekmovanja, je vedno prisotno razočaranje. Tokrat nismo bili v pravi formi.

Ni skrivnost, da se je vse malo zavleklo. Pričakoval sem, da se bo hitreje razvilo. Lagal bi, če bi rekel, da sem bil povsem miren. V takih situacijah je človek vedno v skrbeh. Selitev v nov klub bi pomenila, da bi morali prodati hišo v Los Angelesu, družina pa bi se morala prilagoditi na novo okolje in stil življenja, ki je v Kaliforniji poseben. Bilo je nekaj skrbi, a se je vse zelo lepo izteklo, sem pa nekajkrat pomislil, da temu ne bo tako.

Slišal sem, da ni več naš kapetan. Če bom jaz prevzel njegovo vlogo, se ne bom spremenil, saj vedno ostajam zvest samemu sebi. Moj značaj poznajo vsi. Če se bodo odločili zame, bodo vedeli, kaj lahko pričakujejo. V garderobi ne bom igral klovna in ne bom povzdigoval glasu. Tudi Brown ni bil glasen, mi je pa hudo zanj, saj nas je dvakrat popeljal na vrh NHL. Osem let je bil zelo dober kapetan. Vem, da mu v teh trenutkih ni najlažje.

To je odličen dosežek. Ko bomo prihodnje leto igrali na prvenstvu v Parizu, nas nihče ne bo spraševal, kako smo se uvrstili med elito. Pomembno je zgolj to, da je cilj dosežen.

Potrjujem, da bom igral. Upam, da se bo do tedaj vse dobro izteklo. Vedno pravim, da z veseljem igram za reprezentanco. Navsezadnje so tudi sistem kvalifikacij spremenili na ugodnejši termin za igralce iz NHL. Lepo bo biti znova del ekipe, ki bo poskušala spisati novo zgodbo in se uvrstiti na olimpijske igre.

Klubi nikdar niso navdušeni, da njihovi igralci potujejo na svetovna prvenstva, saj to pomeni, da so klubi že izpadli iz končnice NHL. V tem primeru nisem dobil občutka, da bi mi Los Angeles lahko prepovedal nastop v kvalifikacijah. Pogovoril sem se s trenerji in športnim direktorjem. Hitro smo se uskladili.

Z Nikom še nisva govorila, saj sem komajda teden dni v Sloveniji. Razen ožjega kroga družinskih članov in prijateljev nihče ni vedel, da sem že doma.

Poletje bo malce drugačno kot običajno, a načrt je skorajda že do potankosti izdelan. Kot vsako leto se želim tudi tokrat čim bolje pripraviti na sezono. Letos bom nastopal tudi na svetovnem pokalu v Torontu. To bo zanimiva izkušnja, morda se niti ne zavedam, kako velik dogodek me čaka.

Oče se bo preselil ob koncu julija. Letos bova manj časa skupaj na treningih, a sem dovolj star, da bom znal poskrbeti zase.

Čas hitro beži. Zdaj imam še osemletno pogodbo, verjetno se bo še hitreje odvijalo kot doslej. Občutek je dober. Ko sem bil mlajši, sem želel igrati v kakšnem velikem evropskem klubu, nato je bila želja nastopiti vsaj na nekaj tekmah v NHL, zdaj pa sem v ZDA že deset let. Ponosen sem na to. Zavedam se, da bo pritisk vedno večji, da se bo vse več igralcev obrnilo name in čakalo, da bom reševal moštvo. Pripravljam se na to. Kdor me pozna, ve, da nisem nikdar bežal od odgovornosti. Moral se bom soočiti z izzivi, ki me čakajo. Zase pravim, da sem trmast.