»Če potrošnik posumi, da ga prodajalci zavajajo, naj o tem takoj obvesti pristojno inšpekcijo ali upravo za varno hrano,« je javno pozval kmetijski minister Dejan Židan. Ob tem sicer priznava, da imajo premalo inšpektorjev, da bi lahko vsak dan preverjali številne lokacije, kjer prodajajo sadje in zelenjavo.
Sezona češenj je namreč v polnem zagonu, z njo pa tudi pretkani preprodajalci, ki svoje stojnice radi postavijo ob glavnih cestah in večjih počivališčih po državi. »Češnje kupijo v Italiji ali Španiji, zanje odštejejo dva ali tri evre za kilogram, tukaj pa jih prodajajo kot briške, po pet evrov za kilogram,« opisuje Radovan Jelina, predsednik Združenja sadjarjev Brda, in dodaja, da najbolj zviti poleg tujih češenj kupijo tudi manjšo količino slovenskih, da imajo dokaz, da prodajajo slovensko sadje. »Kupijo eno tono italijanskih in sto kilogramov briških, potem pa vse ponujajo kot češnje iz Goriških brd,« razlaga Jelina.
Svežina kot kriterij
Razločevanje med briškimi in italijanskimi ali španskimi češnjami je precej zahtevno. »Goljuf bo imel najbrž vse češnje enako debele in rdeče, v zabojčku pristnega prodajalca pa se bo našla tudi kakšna gnila češnja,« je slikovit Jelina.
Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jože Podgoršek potrošnikom priporoča, naj bodo pozorni na svežino češenj. »Pot iz Goriških brd v Ljubljano je krajša kot pot iz tujine, zato bi morale biti briške češnje opazno bolj sveže,« pojasnjuje Podgoršek, ki pravi, da svežino najbolje ocenimo po stanju peclja. »Če je pecelj zelene barve, pomeni, da je bila češnja utrgana pred kratkim.«
O tujem poreklu, tako pravi Podgoršek, priča tudi prebranost sadežev. »Češenj in drugega sadja pri nas ne razvrščamo po barvi in velikosti tako dosledno, kot to počnejo v tujini,« pojasnjuje varuh in dodaja, da so tako lahko potrošniki sumničavi že, če so češnje preveč profesionalno prebrane.
Kazni bi morale biti strožje
Kot pravi Židan, je cilj rednih in izrednih inšpekcijskih nadzorov, ki bodo tudi ob koncih tedna in praznikih, da nadalje tovrstnih kršitev sploh ne bi bilo. Nad goljufi bodo bedele tudi kombinirane inšpekcije, kar pomeni, da bosta nadzor v paru izvajala kmetijski inšpektor in predstavnik za varno hrano. Preverili bodo vse dokumente, pod drobnogled pa bodo vzeli tudi sledljivost do dobavitelja.
Židan je prepričan, da lahko prevare v prehranski verigi izločijo samo s strogim preganjanjem zlorab, s čimer se strinja tudi Podgoršek, a meni, da so zagrožene kazni za kršitelje premile. Če nekdo zavaja potrošnika o izvoru blaga pri neposredni prodaji, mu po kmetijskem zakonu preti globa od tisoč petsto do devet tisoč evrov. »Strožje sankcije bi bile vsekakor dobrodošle, prav tako bi morali vzpostaviti sistem progresivnih sankcij, kar pomeni, da bi vsaka naslednja kršitev pomenila strožjo kazen,« predlaga Podgoršek. Po njegovem mnenju bi morali premisliti še o smiselnosti masnih bilanc, prek katerih bi vsaj okvirno vedeli, koliko češenj kmetje vsako leto pridelajo.
