Žal je vkuhavanje češenj početje, ki počasi izumira. Razlog? Cena češenj. Celo tiste v diskontnih trgovinah so po nekaj evrov za škatlico, na trgu pa so »domače« češnje od pet evrov navzgor za kilogram. Iz zlatih češenj pa res ne gre kuhati marmelade. V nekih drugih časih, ko obiranje češenj še ni bilo pretežko opravilo in so bile še poceni, se spomnim, da smo doma vsako leto kupili zabojček češenj, nato pa sva se z mamo lotili dela. Najprej sva sedeli na terasi in češnje razkoščičevali. Zdaj so na trgu najrazličnejši čudežni pripomočki za razkoščičevanje, a po letih preizkušanja se zdi, da je najboljši še vedno tisti starinski kovinski pripomoček, podoben stiskalniku za česen. Če vam torej dobra teta ali stric letos prinese košaro češenj, lahko obudite otroške spomine.
Tradicionalna načina shranjevanja češenj sta kompot in marmelada. Kompot je zdaj tako démodé, da bi ga naredili le, če bi priredili retro večerjo, kjer bi za posladek stregli češnjev kompot s stepeno smetano. To je bil eden najljubših priboljškov socialističnih otrok. Malo bolje se godi marmeladi, a le če bi ji dodali kakšen eksotičen okus, recimo kardamom. In če bi lahko marmelado skuhali brez sladkorja in želina. Prvi redi, drugi je kemija, torej marmelada ne bi bila več bio, eko… V teoriji bi sicer šlo tudi brez sladkorja in želina, a žal češnje same po sebi nimajo dovolj pektina, da bi samo s kuhanjem postale dovolj kompaktne za marmelado. Tako je velika verjetnost, da bi dobili le češnjevo čežano.
Eksotične kandirane, večne zamrznjene
Gastronomsko bolj modno bi bilo, če bi češnje kandirali. Sicer je to spet metoda s sladkorjem, a so kandirane češnje pri nas precejšnja eksotika, tako da bi veliko količino sladkorja na češnjah v tem primeru še lahko upravičili. Odlična in prav nič vprašljiva oblika shranjevanje češenj je zamrzovanje. Češnje se v zamrzovalni skrinji res dobro obnesejo. Razkoščičene jih lahko zamrznete same ali jim dodate sladkor, da so že pripravljene za pito. Lahko jih zamrzujete tako, da jih najprej razporedite na pladenj in zamrznete vsako posebej, da ohranijo obliko, nato pa jih preložite v plastično vrečko, stisnete zrak in shranite v zamrzovalniku. Zamrznjene češnje se ohranijo do naslednje sezone, tako da bo lahko sredi zime na mizi tudi češnjev zavitek.
Še najbolj moden način konzerviranja češenj pa bi bilo sušenje. Doma imeti sušilnik je zadnja zapoved hollywoodskih zvezdnic, predvsem zato, da si lahko naredijo suhi čips iz ohrovta. V njem pa lahko sušite tudi češnje. Seveda obstajajo bolj tradicionalni načini sušenja. Na soncu denimo. Češnje v ta namen razkoščičite, operite, posušite s papirno brisačo, razprostrite na s papirjem prekrit pladenj in sušite na soncu. Sušenje traja dva do štiri dni, odvisno od vremena in vlage. Tako posušene češnje nato še pol ure sušite v pečici na 80 stopinjah, da se odstranijo morebitne bakterije. Seveda lahko češnje posušite tudi samo v pečici: na osemdesetih stopinjah jih sušite tri ure, nato pa na 50 stopinjah še vsaj deset ur. Sušene češnje shranite v dobro zaprti posodi, odprite pa jo vedno, ko si zaželite žvečiti kaj sladkega.
