Že bežen pogled na spletno stran okoljevarstvenega projekta Moja reka si razkriva, da so letošnji aprilski in majski konci tedna minili v znamenju čistilnih akcij. Skorajda ni bilo sobote ali nedelje, da na različnih koncih države marljivi prostovoljci ne bi zavihali rokavov in z okoliških nabrežij odstranili odvrženih plastenk, odsluženih avtomobilskih gum, zarjavelih koles in druge nesnage, ki v naravo ne sodi.
Letos se je projektu Moja reka si, ki so ga na ministrstvu za okolje in prostor ter v podjetju Coca-Cola Slovenija pripravili v partnerstvu z mednarodno komisijo za savski bazen, pridružilo osemindvajset čistilnih akcij. S projektom želijo povezati organizatorje akcij za čistejše reke in jim pomagati, da bi bila njihova skrb za čisto okolje bolj slišana.
Vsi organizatorji čistilnih akcij in hkrati udeleženci letošnjega projekta so prejeli priznanje v zahvalo za velik korak k čistejšemu okolju. Samo 13 finalistov projekta je namreč zbralo več kot 300 ton odpadkov, očistili pa so približno 150 kilometrov brežin rek, potokov in jezer. Včeraj so v prostorih ministrstva trem najboljšim podelili še denarne nagrade.
Najbolje so se odrezali Prekmurci
Po mnenju organizatorjev okoljevarstvenega projekta so se najbolje odrezali Prekmurci. V čistilno akcijo murskosoboške občine se je namreč vključilo vseh dvanajst krajevnih skupnosti in pet mestnih četrti, občani pa so očistili več kot 53 kvadratnih kilometrov površin ob Muri in njenih pritokih ter pri tem zbrali okoli 23 ton odpadkov. »Ko pobiraš plastenko za plastenko, niti nimaš občutka, da je odpadkov veliko. Šele ko na koncu vidiš ogromen kup smeti, se zaveš, kako onesnažena je okolica,« je svojo izkušnjo s čistilne akcije opisal Domen Urbanc, ki je v imenu organizatorjev murskosoboške čistilne akcije prevzel nagrado v vrednosti 250 evrov.
Čeprav Urbanc z zadovoljstvom ugotavlja, da se občani Murske Sobote zdaj bolj zavedajo, kako pomembna je skrb za okolje, kot so se pred leti, pa si želi, da tovrstne čistilne akcije v prihodnje sploh ne bi bile več potrebne. »Tudi doma ima vsak rad pospravljeno in na vrtu ne kopiči plastenk ali kakšnih drugih odpadkov. Če bi vsak za naravo poskrbel tako, kot poskrbi za domač košček vrta, bi bila tudi Mura bolj čista,« je prepričan.
Taborniki in ribiči za čistejše reke
Za to, da »Kranj ni več usran«, kot so poimenovali svojo čistilno akcijo, že petnajst let skrbi Zveza tabornikov občine Kranj. Na letošnji že tradicionalni največji čistilni akciji na Gorenjskem, s katero so na izboru Moja reka si dosegli drugo mesto, so kranjski taborniki s pomočjo osnovnošolcev in skorajda vseh lokalnih društev nabrali kar 87 kubičnih metrov odpadkov. Letos so se osredotočili predvsem na čiščenje kanjona Zarice, Savskega drevoreda in kanjona Krke.
Trojico nagrajenih čistilnih akcij so zaokrožili člani Ribiške družine Bistrica-Domžale, ki vsako leto organizirajo sklop čistilnih akcij, s katerimi prispevajo k ureditvam brežin. »Tako pokažemo, da ribištvo ne predstavlja samo ribolovne pravice, ampak tudi skrb za ohranjanje narave in njenih habitatov,« so v eni največjih slovenskih ribiških družin zapisali v poročilu s spomladanske čistilne akcije. V letošnji akciji so očistili območje Kamniške Bistrice, ribnikov Florida in Črnelo ter Gradiškega jezera, Pšate in Reke, odstranili pa so tudi smeti na gojitvenem območju Vašca, Nevljice in Drtijščice.
