Posledice zajezitev balkanskih rek bi lahko prebivalci naše države občutili že kmalu, opozarjajo naravovarstveniki in veslači, ki so se v soboto v Bohinju odpravili na 35-dnevno veslaško turnejo in turnejo ozaveščanja po balkanskih rekah. Njen pobudnik je veslač Rok Rozman, nekdanji olimpijec. Z edinstveno akcijo, za katero udeleženci trdijo, da ji v Evropi ni para, želijo opozoriti na »norijo gradnje jezov« – med Slovenijo in Albanijo je namreč po njihovih podatkih načrtovanih več kot 2700 novih jezov.
Med predvidenimi novimi projekti je po besedah Neže Posnjak, koordinatorice kampanje Ohranimo modro srce Evrope v Sloveniji, tudi 10 novih jezov na Savi. Če bi se uveljavili načrti za gradnjo hidroelektrarne v Globokem na Gorenjskem, bi to močno ogrozilo preživetje sulca. »To območje je po mnenju ribičev eden najlepših revirjev, kjer ta riba živi, to pa je za naše reke izjemnega pomena. V akumulacijskih jezerih ta riba ne more preživeti,« je ogorčena Posnjakova. »Ne moremo zahtevati od drugih, pogosto manj razvitih držav, da zaščitijo reke, če sami dopuščamo našim hidroenergetskim lobijem, da uničijo Savo kilometer za kilometrom,« dodaja in pojasnjuje, da Bohinj kot začetek turneje ozaveščanja, kjer je odpravo na pot pospremilo okoli 100 podpornikov, ni bil izbran naključno.
Prepričani, da novih elektrarn ne potrebujemo
Medtem ko so udeleženci in podporniki kampanje v soboto enoglasno poudarjali, kako nasprotujejo gradnji novih hidroelektrarn, alternative ali drugih predlogov za naravi neškodljivo pridobivanje električne energije nimajo. Ulrich Eichelmann, koordinator kampanje Ohranimo modro srce Evrope, je prepričan, da jih niti ne potrebujejo, saj Evropa že dandanes proizvede preveč električne energije, torej precej več, kot jo uporabniki porabimo.
»Leta 2008 je bila cena proizvedene kilovatne ure električne energije v Avstriji osem centov, danes znaša manj kot tri cente. Ni potrebe, da bi gradili nove jezove za nove hidroelektrarne. Prav zato so se v Avstriji tovrstni zastavljeni projekti na Muri in na Dravi ustavili. Reke Balkana so več kot le zaloge megavatnih ur. So žile, ki ustvarjajo življenjski prostor in ponujajo možnosti za rekreacijo. Moramo zaščititi to naravno dediščino evropskega pomena pred pohlepom kapitala,« je poudaril Eichelmann. Direktor WWF Adria Marin Šolar pa mu je pritrdil: »Delujemo na več rekah na Balkanu in jezovi so največji problem, s katerim se ukvarjamo.« Na kocki je po njegovem raznolikost v teh rekah živečih vrst, zato so pobude veseli in odpravo podpirajo.
18 rek in ena peticija
V naslednjih petih tednih bodo kajakaši preveslali 18 rek v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji in Albaniji. Ob poti bo organiziranih več dogodkov, s katerimi bodo podprli lokalne iniciative v njihovem boju proti načrtovanim zajezitvam.
Odpravo bodo sklenili 20. maja, ko nameravajo albanskemu premierju Ediju Rami v Tirani predati peticijo za zaščito reke Vjose. »To je zadnja velika divja reka v Evropi zunaj Rusije, vendar tudi na njej načrtujejo več hidroenergetskih objektov. Želimo preprečiti njihovo gradnjo, zagovarjamo pa zaščito celotne reke z narodnim parkom. To bi bil prvi tovrstni park v Evropi,« je poudarila koordinatorica kampanje Ohranimo modro srce Evrope Theresa Schiller.
