Kadrovski zaplet na mariborski onkologiji, zaradi katerega draga obsevalnika obratujeta v prazno, bolniki pa se morajo še zmeraj voziti na zdravljenje v Ljubljano, razkriva merjenje moči v vrhu UKC Maribor. V 21 letih se je namreč zgodilo prvič, da uradna pojasnila zavoda neposredno napadajo direktorja Gregorja Pivca in mu pripisujejo soodgovornost za zaplet.
V 14 mesecih, v katerih je Pivec strokovno vodil projekt nove onkologije, namreč ni poskrbel za potrebne strokovne kadre, brez katerih se dveh linearnih pospeševalnikov ne da učinkovito uporabljati. Zato da se pet milijonov evrov dragi napravi ne bi pokvarili, jih tehniki vsakodnevno vklapljajo in izklapljajo. Za amortizacijo, vzdrževanje in obratovanje teh naprav UKC Maribor odšteje skoraj 1,4 milijona evrov na leto.
Ko direktor polemizira z »lastno« bolnišnico
Dogajanje na mariborski onkologiji je očitno povzročilo dodatne napetosti med Pivcem, ki je aprila odpovedal svojo direktorsko pogodbo, in strokovno direktorico Darjo Arko. Posledica teh trenj je bržkone tudi nenavadni dopis Pivca. V njem direktor v odhodu odgovarja na pojasnila, ki so jih Dnevniku poslali iz »njegovega« UKC in pri pisanju katerih je sodelovala Arkova.
Direktor Gregor Pivec je zatrdil, da se je že leta 2014 pričel dogovarjati z Onkološkim inštitutom o vzpostavitvi satelitskega centra, za kar bi moral ljubljanski zavod spremeniti statut in zagotoviti kadre. Strokovnjaki OI so terjali sklenitev podjemnih pogodb. »Zahteva je bila, da so prirejene njihovim pogojem,« piše Pivec. »Takšno stanje je bilo za vodstvo Onkološkega inštituta nevzdržno in so od pogodbe odstopili.« Janez Remškar, ki je bil v tistem času generalni direktor Onkološkega inštituta, je Pivčeve navedbe o zahtevah ljubljanskih strokovnjakov potrdil: njihovi zaposleni so vztrajali pri podjemnih pogodbah, ki pomenijo boljše plačilo. »Katastrofa je, da se to ne uredi in se morajo bolniki še vedno voziti tako daleč,« je pristavil.
Pivec je 1. januarja 2015 osebno prevzel strokovno vodenje onkologije. Poudarja, da je uspel pospešiti projekt in oddelek preseliti v novogradnjo. Dejstva, da ni zagotovil ključnega strokovnega kadra – specialiste radioterapije in izvedence medicinske fizike – ne omenja. Marca letos, en mesec pred napovedanim pričetkom obsevanj v Mariboru, je Pivec strokovno vodenje projekta onkologije prepustil strokovni direktorici Darji Arko. »Strokovna direktorica ima pooblastila in nalogo vzpostaviti strokovno sodelovanje z OI Ljubljana ali s podobnimi, bližnjimi centri v Zagrebu, Gradcu ali Celovcu,« ugotavlja Pivec.
»Bodo morali bolniki pred parlament?«
A dogovora s katero koli izmed naštetih ustanov še ni. Zdravljenje z obsevanjem je zato številnim onkološkim bolnikom zagotovljeno izključno v prestolnici. Bolnice iz Štajerske in Pomurja morajo v Združenju za boj proti raku dojk Europa Donna včasih prepričevati, naj ne obupajo nad zdravljenjem. Kljub dvema napravama v UKC Maribor se morajo namreč voziti v Ljubljano. Dolge vožnje jih izčrpavajo, opozarja Mojca Senčar, predsednica slovenske Europa Donne. »Bolnicam skušamo pojasniti, da je obsevanje del prepotrebnega zdravljenja. A vožnje jim jemljejo dragoceno energijo, ki jo potrebujejo za obvladovanje bolezni.«
Če se UKC Maribor in ljubljanski Onkološki inštitut ne zmoreta dogovoriti o sodelovanju in izpolniti napovedi o začetku obsevanja v Mariboru, mora takoj ukrepati ministrstvo za zdravje, je poudarila Senčarjeva. Prav tako bi bilo po njenem dobro, da se v reševanje težav vključita Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zdravniška zbornica Slovenije. »Kar se dogaja, škodi bolnikom, pa tudi zdravstveni blagajni. Dragi aparati stojijo, plačevati pa je treba tudi prevoz za številne bolnike, ki bi jih lahko sicer obsevali bližje domu.« Senčarjeva meni tudi, da bi morali vpleteni, ki so povzročili takšno stanje, za to odgovarjati.
Na stiske ljudi, ki se morajo na obsevanje voziti v Ljubljano, opozarja tudi France Prosnik, varuh bolnikovih pravic Mestne občine Maribor. »Skupaj z bolniki že zelo nestrpno pričakujem, da bo mariborski onkološki oddelek zaživel v polnem obsegu. Obžalujem, da se to ni že zgodilo prej in da so napovedani roki že potekli,« je dejal. Po njegovih besedah se redno srečuje z bolniki, ki morajo na zdravljenje v Ljubljano.
