Predlog nove zakonodaje namesto obstoječega sistema po načelu »en dimnikar za eno območje« uvaja licenčni sistem proste izbire dimnikarja. Ta je še slabši od različice, ki jo je koalicija decembra lani zaradi številnih pomanjkljivosti umaknila iz parlamentarne procedure, so prepričani predstavniki dimnikarjev.

Po oceni Aleksandra Županeka iz Gospodarske zbornice Slovenije sta se v zadnjem predlogu znašli vsaj še dve novi pomanjkljivosti: da posamezniku z istim dimnikarjem ne bo treba vztrajati niti eno celo leto in da bodo morali dimnikarji svoje storitve zaračunavati po minutah.

Deset dimnikarjev in nobene varnosti

»Za zastarelo kurilno napravo na trdo gorivo so predvideni štirje obiski dimnikarja na leto. Po novem predlogu bodo lahko prišli štirje različni dimnikarji, nihče na ministrstvu pa mi ne zna povedati, kateri od njih bo kriv, če bo zagorelo,« opozarja Županek. Še hujša zmeda lahko nastane v blokih, kjer je tudi sicer največ zastrupitev zaradi nepravilnosti, dodaja cehovski kolega iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Simon Dovrtel.

»Vsak lastnik etažne peči bo imel možnost izbrati svojega dimnikarja, dimnik pa je skupni del stavbe, za katerega skrbi upravnik. Kar naenkrat bo v bloku deset dimnikarjev, varnosti pa nobene, kajti za sistem mora dimnikar skrbeti kot za celoto,« opozarja Dovrtel.

Zaračunavanje po minutah sta že leta 2010 zavrnila tako računsko sodišče kot tržna inšpekcija, saj ga ni mogoče nadzorovati. »Če en uporabnik plača pet evrov, drugi deset, uporabnikom ne dajemo enake storitve za enako ceno, torej ne moremo govoriti o javnem interesu in javni službi,« je opozoril Županek.

Na ministrstvu za okolje in prostor odgovarjajo, da bo oblikovanje cen po novem prosto oziroma bo omejeno le navzgor, zato bo dimnikar uporabniku lahko zaračunal manj od najvišje dovoljene cene. Poleg tega so zaračunavanje storitev po dejansko porabljenem času predvideli zgolj v polletnem prehodnem obdobju po uveljavitvi zakona z januarjem 2017, če jim do takrat v podzakonskih aktih ne bi uspelo urediti ustreznih normativov za zaračunavanje storitev.

Zahtevi po najmanj enoletnem vztrajanju pri istem dimnikarskem podjetju so se zdaj odpovedali, da bi še okrepili možnost proste izbire dimnikarja. Na ministrstvu poudarjajo, da bo pri iskanju odgovornosti za napake in probleme tudi po novem treba pač presoditi odgovornost vseh, ki so izvajali storitve na kurilni napravi, in tudi tistih, ki so napravo uporabljali.

Dražje storitve za podeželane?

Dimnikarji vztrajajo tudi pri znanih starih očitkih. Protiustavno in sužnjelastniško je po njihovem, da bo posameznik lahko izbral dimnikarja, dimnikar pa ne bo smel zavrniti uporabnika. Oziroma svojih storitev ne bo smelo odkloniti dimnikarsko podjetje, ki bo gospodinjstvu geografsko najbližje. Zato bodo dimnikarji po napovedih svoje sedeže preselili v gosteje poseljena in s tem donosnejša središča mest.

Zaradi tega bi lahko za uporabnike iz odročnejših podeželskih krajev poskočile cene dimnikarskih storitev. Kajti čeprav namerava vlada še naprej omejevati cene navzgor (kar je po mnenju dimnikarjev tudi ustavno sporno, češ da prosta izbira zahteva tudi proste cene), bodo dimnikarji posameznikom, ki so od dimnikarskega podjetja oddaljeni več kot 25 kilometrov, lahko zaračunavali dodatne potne stroške.

»V šestih mesecih po uvedbi predlaganega zakona bo dimnikarska dejavnost uničena. Vsaj prvo polovico leta dimnikarska podjetja ne bodo imela nobenega dela, saj bodo ljudje dimnikarja iskali šele, ko se bo začela kurilna sezona, torej od oktobra dalje. Toda vseh 1,5 milijona storitev, kolikor jih je treba izvesti letno, ne bo mogoče opraviti v nekaj mesecih,« skrbi Aleksandra Županeka iz Gospodarske zbornice Slovenije.

Iskali bodo najprijaznejšega dimnikarja

Po novem bodo dimnikarsko licenco lahko pridobili tudi serviserji in inštalaterji kurilnih naprav, kar pomeni, da bodo nadzirali sami sebe. Niti še tako dobra elektronska evidenca niti napovedana zaposlitev 10 dodatnih okoljskih inšpektorjev namreč ne bo dovolj za nadzor več kot pol milijona kurilnih naprav v državi, so prepričani dimnikarji.

Na ministrstvu vse očitke zavračajo, zagotavljanje strokovnosti in druge obveznosti vseh vpletenih so v predlogu zakona dovolj jasno določene, so med drugim prepričani. Ocenjujejo, da na poslabšanje varnosti prebivalstva zaradi pomanjkljivega nadzora zdaj opozarjajo prav tisti, ki so več let ta nadzor onemogočali, saj kljub obveznosti obstoječi koncesionarji več let niso vpisovali kurilnih naprav v evidenco ministrstva. Na očitek o uničenju dimnikarske dejavnosti pa odgovarjajo, da se bodo morali dimnikarji tako kot vrsta drugih dejavnosti, ki se sooča s sezonskimi nihanji povpraševanja na trgu, temu pač prilagoditi.

Marjeta Kralj

Primerjava različnih sistemov zagotavljanja dimnikarskih storitev

MOP

PODATKI

Velika Britanija

Nemčija

Francija

Slovenija

Sistem

licence

kombinirani

licence

koncesije

Predpisi, ki urejajo dejavnost

ne

da

da

da

Požari/milijon prebivalcev

412

61

234

225

Smrti/milijon prebivalcev

4

1

5

8

Cena čiščenja

39–52 €

20–35 €

40–70 €

15 €

Cehovsko združenje

da

da

da

da

Kazen za stranko

zavarovanje

40–100 €

450 €

200 €

Kazen za dimnikarja

/

do 5000 €

/

do 3000 €