Nemčija je decembra lani s pomočjo vetrnih elektrarn proizvedla slabih 12 teravatnih ur električne energije, s čimer je prvič v zgodovini presegla proizvodnjo termoelektrarn. Proizvodnja električne energije s pomočjo vetrnih elektrarn se je samo lani povečala za okoli polovico in bo še naraščala. Tudi na račun vetrnih elektrarn na vodi, ki so v primerjavi z elektrarnami na kopnem zaradi boljših vetrnih razmer učinkovitejše. Nemčija naj bi tako po trenutnih ocenah leta 2025 dosegla ne le 45-odstotni, ampak kar polovični delež obnovljivih virov energije v vsej proizvodnji električne energije. Lani je ta delež po podatkih zveznega ministrstva za gospodarstvo in energijo znašal 30 odstotkov in se je samo v letu dni zvišal za 4,2 odstotne točke, kar dobro ponazarja, kako resno so v Nemčiji vzeli prehod na obnovljive vire energije. Znano je, da namerava Nemčija do leta 2022 ustaviti tudi vse še obratujoče jedrske elektrarne.
Novogradnjo bodo zmanjšali za polovico
A nemška vlada se je po poročanju Frankfurter Algemeine Zeitung v dogovoru z zveznimi deželami odločila gradnjo vetrnih elektrarn upočasniti. Razlog za to je v prepočasni nadgradnji prenosnega omrežja, ki bi električno energijo prenašal s severa na jug države. V prihodnjih letih naj bi tako novogradnjo zmanjšali na okoli 2500 megavatov dodatnih zmogljivosti. Če bi želeli prenosno omrežje ustrezno hitro dograditi, bi to električne odjemalce močno udarilo po žepu, pravijo. Prehod na obnovljive vire energije namreč nemški potrošniki, podobno kot drugod po svetu, plačujejo s posebno dajatvijo. Lani so morali potrošniki na vsako porabljeno kilovatno uro električne energije plačati dobrih 6,3 centa dajatve za obnovljive vire energije. Še leto prej je znašala 6,17 centa, letos pa naj bi se po napovedih ministra za gospodarstvo Sigmarja Gabriela zaradi padajočih cen na trgu električne energije še povečala. Povprečno nemško gospodinjstvo stane financiranje prehoda na obnovljive vire energije okoli 220 evrov na leto in ta izdatek se bo še povečeval.
Nemčija je v minulih nekaj letih močno pospešila tudi gradnjo vetrnih elektrarn na morju, ki je napovedane omejitve ne zajemajo. Med evropskimi državami se je v kratkem času prebila na drugo mesto po zmogljivostih, takoj za Veliko Britanijo, ki premore dobrih 45 odstotkov vseh zmogljivosti. Samo lani je Nemčija na omrežje priklopila več kot 2200 megavatnih zmogljivosti tovrstnih elektrarn, kar predstavlja okoli dve tretjini vseh novozgrajenih tovrstnih vetrnih elektrarn v Evropi.
Tektonske spremembe na trgu
Pospešeni prehod v zagotavljanje električne energije z obnovljivimi viri energije je v energetski industriji v Nemčiji povzročil nemalo perturbacij na trgu. Energetski velikani, kot sta RWE in Eon, so zaradi tektonskih sprememb – na primer nenadne odločitve kanclerke Angele Merkel, da bo država povsem opustila jedrsko energijo – utrpeli milijardne izgube. Hkrati Nemčiji kljub pospešeni gradnji vetrnih elektrarn in vse večji izrabi sončne energije v minulih letih ni uspelo znižati izpustov toplogrednih plinov. Pravzaprav so se v zadnjih nekaj letih povečevali. Razloge za to analitiki iščejo tako v energetskem kot kmetijskem sektorju in prometu. V energetiki naj bi k zvišanju izpustov toplogrednih plinov prispevale predvsem visoke cene zemeljskega plina, zaradi česar so proizvajalci začeli plinske elektrarne nadomeščati s tistimi na premog.
Iz vrst zelenih je tako že slišati kritike na račun vlade v Berlinu, da bo z upočasnitvijo gradnje vetrnih elektrarn, ki nadomeščajo predvsem proizvodnjo jedrskih elektrarn, še poslabšala možnosti, da bi Nemčija dosegla svoje zaveze o znižanju izpustov toplogrednih plinov.
