Nemčija je tako po izvozu kot po uvozu že desetletja naša največja in najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica. Državi gospodarsko najmočneje povezuje avtomobilska industrija. Po drugi strani pa je Nemčija za Slovenijo najpomembnejša partnerica na področju prenosa novih tehnologij.
V Nemčiji naši izdelki zelo cenjeni
Slovensko-nemška gospodarska zbornica, ki pomaga slovenskim podjetjem pri prodoru na nemški trg, je povabila slovenska proizvodna podjetja na tako imenovani B2B-dogodek v Dortmundu. Tam bodo imela priložnost za sklepanje novih poslov s 54 večjimi nemškimi dobavitelji za avtomobilsko in strojno industrijo. Med njimi so na primer Knauf Engineering, Miele, Thyssenkrupp Steel Europe, Roth Werke, Samson in drugi. Dogodek organizirata zvezno združenja BME (gre za nemško združenje za materialno gospodarstvo, nabavo in logistiko) in Slovensko-nemška gospodarska zbornica.
»Najbolj zaželena so podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kovinskih izdelkov ter izdelkov iz plastičnih mas in gume, predvsem za avtomobilsko industrijo. Vnovično povabilo k sodelovanju zgolj potrjuje dejstvo, da so slovenski izdelki v Nemčiji zelo cenjeni,« ocenjuje Gertrud Rantzen, predsednica zbornice.
»B2B-srečanja so kot neke vrste zmenki, razvoj nadaljnjih dogodkov pa je stvar osebnega stika, torej ali si bodo podjetja v slovo stisnila roko ali pa bodo uskladila podrobnosti za podpis pogodbe,« pojasnjuje. V okviru samega dogodka se pogodb ne sklepa, se pa usklajujejo podrobnosti glede sodelovanja med podjetji. Na lanskem srečanju v Münchnu je sodelovalo 130 podjetij, med njimi je bilo 38 slovenskih. Med skupno 109 izbranimi podjetji so slovenska podjetja lani zavzela kar pet mest med najboljšimi desetimi po izboru organizatorjev. V izbor nemškega združenja BME so se uvrstili: Plastika Skaza, Elvez, Vip Virant, Hidria Rotomatika, Gabrijel Aluminium, Kovit, Rotis in Povše metal.
V Elvezu pobirajo prve sadove
Višnjegorsko podjetje Elvez, ki se ukvarja z izdelovanjem plastične galanterije za avtomobilsko industrijo in belo tehniko, več kot 40 odstotkov izdelkov proda na tujih trgih, največ v Nemčiji in Avstriji, pa tudi na italijanskem in francoskem trgu. Simona Petrič, direktorica Elveza, ocenjuje, da so tovrstni dogodki izredno pomembni in koristni. Gre namreč za konkretna srečanja med podjetji, kar je na takšnih dogodkih redko, saj so običajno predvsem bolj teoretični. »Nekaj zanimanja za sodelovanje je bilo že na dogodku v Münchnu, s tremi podjetji zdaj že sodelujemo. Izdelali smo ponudbe, vendar poslov še nismo sklenili. Upamo, da bomo tudi dejansko začeli poslovno sodelovati. Zato tovrstne dogodke podpiramo,« pravi Petričeva.
»Konkretnih poslov nismo sklenili, navezali pa smo nekaj zanimivih stikov,« pa je povedal Sandi Grm, direktor trboveljskega podjetje Kovita. Tovrstnih dogodkov se udeležujejo, saj tako izrabijo priložnost za navezovanje zvez z novimi morebitnimi kupci. »Zavedamo pa se, da je to delo na dolgi rok, zato smo potrpežljivi,« poudarja Grm. Kovit največ izvaža na avstrijski trg, in sicer industrijsko opremo za proizvodnjo aluminija ter komponente za hidroelektrarne. »Na nemški trg smo do leta 2009 izvažali več, vendar smo po krizi nekaj kupcev zgubili, ker so zašli v težave. Trenutno intenzivno pridobivamo nove. Na področju izdelave industrijske opreme tako že imamo nekaj novih naročil,« je še povedal Grm.
