Gospodarska diplomacija že leta velja za enega izmed temeljev pospeševanja slovenskega izvoza in s tem ustvarjanja večje gospodarske rasti ter novih delovnih mest. Toda vedno znova imajo gospodarstveniki in diplomati različna pričakovanja, kakšno pomoč naj gospodarska diplomacija ponudi podjetjem pri njihovem prodiranju na tuje trge. Razprava poteka tako o povečanju diplomatsko-konzularne mreže kot tudi o možnih vzpostavitvah javno-zasebnih partnerstev med državo in gospodarstveniki pri odpiranju predstavništev v tujini. A težave pri povečanju izvoza ne temeljijo zgolj pri konceptualnih vprašanjih, kakšne storitve naj gospodarska diplomacija sploh ponudi podjetjem, temveč tudi v sami strukturi slovenskega izvoza.
Odpravljanje šibkosti slovenskega izvoza
Kot opozarja Sibil Svilan, predsednik uprave Slovenske izvozne in razvojne banke (SID banka), je težava tako v koncentraciji izvoza, ki se ob trgih EU osredotoča predvsem na Rusijo in države nekdanje Jugoslavije, kot tudi v koncentraciji izvoznikov. Od okoli 10.000 slovenskih izvoznih podjetij jih namreč zgolj 1000 ustvari 68 odstotkov izvoza, deset največjih pa nekaj več kot 20 odstotkov. »To je veliko tveganje za prihodnost,« opozarja Svilan. V SID banki bi zato želeli predvsem majhna in srednja podjetja usposobiti, da postanejo večji izvozniki. Prav med majhnimi in srednjimi podjetji je po oceni Aleša Cantaruttija, državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, še obilo možnosti za povečanje slovenske izvoza, ki sicer predstavlja 70 odstotkov državnega BDP.
Državo za izboljšanje gospodarske rasti, ki z izvozom na tradicionalne trge zaradi večje konkurenčnosti drugih podjetij počasi dosega svoje meje, v SID banki pozivajo še k povečanju bilateralne razvojne pomoči in zmanjšanju multilaterlane razvojne pomoči. Ta vzvod bi namreč lahko služil kot spodbuda za povečanje izvoza na tuje trge, ki jih Slovenija zaradi hitre gospodarske rasti opredeljuje perspektivna tržišča (ZDA, Japonska, Turčija) in kot perspektivne regije (Kitajska, zalivske države, centralna Azija in Indija). Ker kot eno izmed tveganj nadaljnje gospodarske rasti predstavljajo tudi šibkost izvoza z nizko dodano vrednostjo produktov ter spremembo strukture izvoznih poslov (v zadnjih petih letih se je delež dolgoročnih poslov z milijarde evrov zmanjšal več kot za polovico), pozivajo k povezovanju podjetij za nastop na tujih trgih.
Cantarutti sicer kot šibke strani slovenskega izvoza omenja še cenovno nekonkurenčnost proti konkurenci kot tudi pomanjkanje informacij o posameznih izvoznih trgih. V prihodnje bodo namenili več pozornosti tudi osredotočanjem na sektorske delegacije podjetij, ki se predstavljajo v tujini. Kot vzorčni model jim namerava služiti delegacija 19 slovenskih podjetij iz avtomobilske industrije, ki se bo prihodnji teden pri BMW potegovala za dobaviteljske posle.
