Veliki demografski in razvojni izzivi, velika gospodarska rast in obilo priložnosti za investicije. Ta kratek opis predstavlja le delno podobo afriške celine, ki se v medijih še vedno najpogosteje pojavlja zaradi politično-varnostnih in podnebnih kriz. Peta mednarodna konferenca Dan Afrike, ki še danes poteka v Ljubljani, poskuša del teh kriznih mitov razbliniti, hkrati pa slovenskim gospodarstvenikom, ozirajočih se na nove tuje trge, ponuditi priložnost neposrednih srečanj s političnimi in gospodarskimi predstavniki afriških držav. Letos se je na konferenci zbralo rekordno število delegacij – več kot 40.
Senegal vabi Slovenijo
Osrednji gost konference je senegalski minister Abdoul Aziz Tall, pristojen za izvedbo državnega razvojnega načrta, vrednega 21 milijard dolarjev. Priložnost za sodelovanje pri tem projektu se ponuja tudi slovenskemu gospodarstvu. Število prebivalstva v Senegalu se je v zadnjih šestdesetih letih popeterilo. Eden od paradoksov Senegala je, da izjemno visoko gospodarsko rast (lani je bila 6,5-odstotna) dosega s kmetijstvom. Toda prav z ruralnih območij, kjer prebiva 70 odstotkov prebivalstva, se vse več mladih seli v mesta in išče priložnosti. To je značilno za celotno Afriko. V OECD pričakujejo, da bo delež prebivalstva v urbanih središčih Afrike leta 2030 dosegel že polovico celotnega prebivalstva. Še leta 1950 je v mestih živelo zgolj 14 odstotkov afriškega prebivalstva. »Tako nagla urbanizacija nima primere v človeški zgodovini,« je ocenil Federico Bonaglia, namestnik razvojnega centra OECD. Ker nagli urbanizaciji ne sledi hitra industrializacija, so to za državo veliki razvojni in varnostni izzivi.
Senegalska vlada vlaga v infrastrukturo, gradi nova mesta, industrijske in tehnološke parke za vlagatelje. Čeprav v Senegalu od osamosvojitve ni bilo niti enega državnega udara, etnične in verske skupine pa bivajo v sožitju, sta izziva za stabilnost države ustvarjanje novih delovnih mest in gradnja stanovanj. Aziz Tall je Slovenijo povabil k sodelovanju v razvojnem projektu njihove države. Predvsem kmetijstvo, živinoreja, naložbe v industriji, farmacija, vlaganja v čisto energijo in lesnopredelovalna industrija so področja, kjer Senegal vidi priložnost sodelovanja s Slovenijo. Prav tako bi si želeli v Sloveniji izobraževati strokovnjake na različnih področjih.
Težavnejši prodor majhnih in srednje velikih podjetij
Slovenska blagovna menjava z Afriko znaša skromnih 500 milijonov evrov. V zadnjih letih je ostala skoraj nespremenjena. Ob velikih podjetjih, kot so Iskratel, Iskraemeco, Pipistrel in Cetis, poslovne priložnosti v Afriki iščejo tudi majhna in srednje velika podjetja, ki predstavljajo glavnino slovenskega gospodarstva. Robert Kokalj, generalni direktor direktorata za gospodarsko diplomacijo na MZZ, izpostavlja razliko med poslovanjem velikih podjetij na afriškem trgu, ki se lahko opirajo na zgodovinsko tradicijo in pretekle reference, ter novih podjetij, ki šele poskušajo vstopiti na ta trg. »Mala in srednje velika podjetja morajo razumeti specifike posamezne države. Predvsem naj se naslonijo na programe financiranja SID banke in evropskih finančnih institucij ter bilateralnega razvojnega sodelovanja, s katerimi se odpirajo vrata tudi slovenskemu gospodarstvu,« pravi Kokalj.
To, da se priložnosti za večje gospodarsko sodelovanje z Afriko le počasi uresničujejo, častni konzul Južnoafriške republike v Sloveniji Janez Pergar pripisuje premajhni angažiranosti gospodarstvenikov in institucij na takšnih mednarodnih konferencah, kot je Dan Afrike. »Slovenci se Afrike še vedno bojimo kot partnerice. Premalo je obiskov gospodarstvenikov. Poznam nekaj primerov, ko se posle poskuša sklepati kar prek interneta. Tako se seveda ne dela. Podjetniki se sprašujejo tudi, komu lahko zaupajo, ker obstaja veliko korupcije. A korupcija je povsod po svetu. Treba se je srečati s partnerji in zgraditi zaupanje,« pravi Pergar.
Po njegovem mnenju bi mala in srednje velika podjetja na afriškem trgu morala nastopati skupaj v konzorcijih, ki bi tamkajšnjim državam ponujali celovite rešitve, hkrati pa bi na tak način delila tudi stroške vstopa na te trge. Toda zgolj prodajati na afriški trg po njegovem mnenju ne zadostuje. »Odločiti se je treba za resnejše sodelovanje na dolgi rok. Če obstaja interes za produkte, je treba v teh državah odpreti kakšno pisarno ali obrat. A se to ne zgodi, verjetno zaradi kakšnih stereotipov, da je z Afriko tvegano poslovati.«
