A pustimo za zdaj novo generacijo in se posvetimo aktualni. Ta je na cestah že od leta 2008, res pa je, da je vmes doživela popravke, ki so ji še najmanj spremenili zunanjost, a avto kljub temu še vedno deluje sveže in atraktivno. Je pa zato insignia zdaj neka druga zgodba, kar zadeva kabino oziroma osrednjo konzolo. Ta je namreč precej kakovostnejša, ob tem pa je bila na njej v preteklosti razmetana kopica gumbov, ki so voznika begali, zato so bili redki tisti, ki se jim uporaba ni zdela zapletena. Oplovi oblikovalci so se s problemom spopadli in koncu našli rešitev, ki je zadovoljila tako kritike kot občudovalce prejšnjega videza. Gumbov je tako zdaj precej manj, prestiž pa so ohranili z informacijskim vmesnikom v obliki velikega zaslona na dotik. Ta je za naš okus le nekoliko preslabo odziven, saj se je pogosto zgodilo, da smo v naglici pred izvršitvijo zahtevane funkcije ponovno pritisnili na zaslon, kar je pogosto povzročilo manjšo zmedo in »potezo preveč«. Za upravljanje zaslona pri Oplu so ob prestavno ročico namestili tudi ploščico, ki se odziva na dotik (»touchpad«) in ki je na las podobna tistim pri prenosnih računalnikih, a je tudi to bolj ali manj stvar, ki sicer na pogled deluje precej atraktivno, je za uporabo nekoliko nerodna.
Povsem brez pripomb pa smo ostali ob motorju v testnem avtomobilu, ki se je izkazal za res pravi biser. Dvolitrski turbodizel s 170 konjskimi močmi (125 kilovati) je namreč hkrati ekonomičen, poskočen in odziven primerek in več kot le ravno pravšnji, da dobro poldrugo tono težkemu vozilu omogoča tako elegantno vožnjo kot hitre pospeške, ki se jih občuti tudi pri hitrosti okoli 130 kilometrov na uro. Do 100 kilometrov na uro insignia pospeši v 9,4 sekunde, zmore največ 225 kilometrov na uro, na 100 kilometrov pa porabi za denarnico prijaznih slabih sedem litrov dizelskega goriva. Skratka, insignia s tem motorjem omogoča prijetno vozniško izkušnjo, ki jo še nadgradi ravno prav trdo (ali mehko) podvozje, da lepo vpija manjše poškodbe na cesti – teh pa pri nas pač ni ravno malo.
Kar zadeva potnike, je zgodba insignie že znana – za dokaj zajetnih 4,84 metra dolžine ni ravno najbolj prostoren avto, kljub temu pa je na zadnji klopi tudi za odrasle prostora dovolj, a ga ima podobno veliko tudi kakšen konkretno manjši avto. Prtljažnik je s 530 litri prav tako dovolj zmogljiv, pri čemer mu v plus zaradi že omenjenega dviga prtljažnika skupaj s šipo lahko štejemo enostaven dostop. Če torej potegnemo črto, insignia še zdaleč ni za odpis, še več, Opel bi verjetno mirno prav s tako lahko zdržal še nekaj let. Pri čemer se petvratna različica resnično zdi pametna odločitev v več pogledih. Testna stane korektnih 29.010 evrov, in to z izjemno bogato opremo cosmo, pri kateri bi kakšno malenkost brez težav tudi pogrešali.
