Nezadržno se bliža čas, ko bomo za teden ali dva odložili delovne obveznosti in se podali na dopust. Turistične agencije ob tem vedo povedati, da se je zanimanje za nekatere turistične cilje, ki so bili še pred kratkim izredno priljubljeni, zaradi strahu pred terorizmom drastično zmanjšalo, ker pa se ljudje dopustu seveda ne mislijo odpovedati, bodo namesto teh ciljev izbrali druge. In kdo ve, morda bo zaradi vsega skupaj večje tudi zanimanje za najem avtodomov, ki so doslej osvojili že lepo število Slovencev. »Povpraševanje za izposojo avtodomov je v zadnjih letih približno konstantno, ga je bilo pa lani zaradi dolge sončne sezone malce več. Med slovenskimi najemniki, sami imamo namreč zaradi lege (Nova Gorica, op. p.) približno polovico italijanskih strank, prevladujejo družine z otroki, ki si želijo drugačnega, avanturističnega dopusta,« nam pove Boštjan Šinigoj iz podjetja Koptex, ki se že vrsto let ukvarja z izposojo avtodomov.
Kdo pa sploh lahko najame avtodom? Šinigoj pravi, da praviloma vsak, ki ima najmanj 21 let in vsaj tri leta vozniški izpit, pogoj pa je tudi kavcija, ki jo najemnik ob vračilu dobi nazaj – če stranka nima denarja za polog kavcije, avtodoma načeloma ne odpelje. »Sicer približno 80 odstotkov naših najemnikov zelo lepo ravna z vozilom, so pa tudi takšni, ki jim tuja lastnina nič ne pomeni. Z njimi se moramo ob vrnitvi vozila pregovarjati o plačilu nastale škode na vozilu, kar odtrgamo prav od položene varščine. Cene najema so zelo različne in odvisne od več dejavnikov: najemodajalca, sezone, dolžine najema, modela avtodoma... V Sloveniji je tako veliko najemodajalcev, ki oddajajo svoj lastni avtodom in imajo znatno nižje cene, saj gre tam denar 'iz roke v roko', najemniki pa se pri tem večinoma ne zavedajo, da je takšen način tvegan – glede zavarovanja, odgovornosti...« opozarja Šinigoj. Kot približen cenovni okvir omeni ceno med 85 evri v nizki in 140 evri z DDV v visoki sezoni. Pri čemer seveda daljši najem zniža ceno, tu pa so še dodatni stroški, kot so gorivo, vstopi v kampe...
Kupiti ali najeti?
Seveda pa znajo počitnice z avtodomom marsikoga hitro navdušiti do te mere, da začne razmišljati o nakupu lastnega. Kot pravi Šinigoj, je to storilo že veliko njihovih nekdanjih najemnikov, za mnenje o nakupu pa smo se obrnili k novinarskemu kolegu Borisu Leniču, ki se z avtodomi, številnimi njihovimi izvedbami in prikolicami druži že skoraj štiri desetletja. »Vsi izračuni kažejo: če boste bivalnik uporabljali le en mesec v letu, si ga raje izposodite. Če vzamemo, da so povprečne cene najema dobrih sto evrov na dan, in vemo, da gredo po drugi strani trije tisočaki samo za enoletno zavarovanje, vzdrževanje, nujna drobna popravila, shranjevanje in podobno, je izračun jasen. Nakup – nov spodoben avtodom s potrebno opremo stane vsaj 60 tisočakov, rabljen seveda manj – se splača, če boste v njem prebili precej počitniškega časa, praznike in konce tedna, seveda tudi jeseni in pozimi,« je opisal Lenič, tudi sam lastnik avtodoma, s katerim sta s partnerko prepotovala že vso Evropo. Dodal je še en nasvet: »Izposodite si avtodom za konec tedna ali en teden in takoj bo vse jasno. Avtodom ni samo potovanje, je tudi način življenja – nekaterim bo takoj všeč, drugi ga ne bodo sprejeli. To je sodobno potepuštvo, ki ima veliko draž, zavoljo dobre opreme sodobnih bivalnikov pa je tudi precej udobno.«
In ko smo že pri potovanjih, Lenič pravi, da ne bi odsvetoval nobene države, čeprav je za avtodomarje vzorčno neprijazna Hrvaška, kjer je vse prepovedano ali zelo drago, a pri mnogih pretehtata čudovita narava in bližina. »Slednje velja tudi za Slovenijo, kjer je veliko novih prijaznih počivališč, po naravnih lepotah, prijaznih ljudeh in ugodnih cenah pa Prekmurje, Koroška, Dolenjska in drugi predeli prej prehitevajo, kot capljajo za slovitima francosko Provanso in italijansko Toskano. Sicer pa bi zaradi naravnih lepot in možnosti prenočevanja domala pod vsako smreko svetoval Norveško, a je za mnoge predaleč in draga. Če presojamo po kombinaciji avtodomarske prijazne tradicije ter prijetnih in poceni počivališč, pa sta v vrhu Francija in Nemčija, medtem ko Italija in Španija ne zaostajata dosti,« pravi Lenič. Kot enega najzabavnejših avtodomarskih pripetljajev opiše dogodek iz Tunizije: »Ko smo tam policiste vprašali za varno prenočišče, so nas povabili kar na dvorišče policijske postaje in ga za nami zaklenili z visokimi vrati – tudi za svojo varnost.«
Vozi se povsem drugače
Seveda pa je pri potovanju z avtodomom zelo pomembna še ena stvar – vožnja teh specifičnih vozil je lahko zelo zahtevna, sploh za začetnike, zato se moramo zavedati svojih sposobnosti. Za volanom avtodoma, katerega največja dovoljena masa sega do 3500 kilogramov, sicer lahko sedi vsak z vozniškim dovoljenjem kategorije B, a je dandanes na trgu vedno več večjih luksuznih avtodomov, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kilogramov, zanje pa mora imeti voznik že vozniško dovoljenje kategorije C. »Vsakemu, ki se na pot odpravlja prvič, svetujem, da se o specifikah vozila dobro posvetuje z izposojevalcem oziroma prodajalcem. Sicer pa bo voznik največ naredil takrat, ko bo vlagal v svoje znanje in se udeleževal tečajev varne vožnje, na katerih bo na zavarovanem poligonu lahko preizkusil vse kritične situacije, ki se mu na poti lahko pripetijo,« svetuje inštruktor varne vožnje pri AMZS Matej Gaber. Dodaja, da samo v njihovem centru varne vožnje na Vranskem vsako leto organizirajo vsaj tri tečaje, na katerih se vozniki avtodomov ali počitniških prikolic lahko pripravijo na pot.
V teoriji Gaber kot glavne razlike med vožnjo avtodoma in osebnega avtomobila posebej omenja dimenzije, saj so razlike očitne tako v širini, dolžini in višini kot tudi masi, kar mora voznik nujno upoštevati. Ob tem dodaja, da je zaradi višje sedečega voznika v avtodomu vidljivost skozi vetrobransko steklo boljša, vidljivost neposredno ob vozilu pa bistveno manjša. »To pomeni večjo nevarnost pri premikih z vozilom, kot so menjava prometnih pasov, vključevanje v promet in parkiranje, prav tako pa je treba poudariti, da je vožnja v križiščih zaradi dolžine vozila bistveno težja, saj se je treba zavedati, da je polmer zadnje osi oziroma koles precej manjši od polmera sprednjih,« še opozarja Matej Gaber.
