Najbolje je s tem opraviti že zjutraj, da je ta napor čim prej za vami in ste potem tisti dan prosti smejanja, čeprav boste po kakšnem mesecu vadbe opazili, da se začenjate smejati tudi zvečer, in če niste preutrujeni, tu in tam tudi čez dan. Seveda tisti, ki morate zgodaj v službo, tega ne boste zmogli, toda poskusite zjutraj vsaj desetminutno smejalno vajo, ostale pa porazdelite za popoldne in zvečer.
Če vas zadeva zanima in bi si radi opazno okrepili telesno in duševno zdravje, vam lahko naštejem nekaj enostavnejših vaj. Sama mnoge najdem in jih prakticiram na youtubu. Večino boste žal našli le pod angleškimi gesli. Navadno se začnejo z besedo funny ali hilarious ter instant karma, in sicer najdete pod tem smešne padce, smešne pijance, smešne živali, smešne ljudi, smešne zaplete na porokah, v razredu, na pogrebih, v gledališču, v kopalnici, v športu, med mojimi najljubšimi so tisti, ki prikazujejo razne nepredvidene zgode in nezgode v oddajah v živo, na primer pri poročilih. Sicer pa med brskanjem kmalu naletite na vse, kar potrebujete za uspešno vadbo, saj vas youtube sam popelje do iskanih rezultatov. Potem imate na internetu cel ocean šal v vseh jezikih, tudi v slovenščini. Vici na vse možne teme na svetu. Pravi raj za tiste, ki jih obožujejo, in tiste, ki bi radi izvedeli kake nove, da bi z njimi zablesteli na zabavi.
Ko mama izstopi s torto iz avta ...
Za tiste, ki nimate interneta, bo seveda težje priti do ustrezne količine treninga. Morali se boste znajti. Nekaj bi se našlo v knjižnicah, kjer se naročite na humoristične knjige, na televiziji je bera bolj uborna, a bi se našlo nekaj humorističnih nadaljevank in kakšna komedija na komercialnih televizijah, nacionalka je z njimi najslabše založena, vse slovenske televizije pa se trudijo ponuditi nekaj razvedrilnih oddaj, kjer boste morda našli nekaj zase.
Sama najraje posežem po oddaji na MTV, ki je sicer najstniška postaja. Tam vrtijo kratko oddajo Ridiculousness, ki jo tudi pogosto ponavljajo, tako da lahko prej ko slej naletite nanjo. Tam imajo širok izbor video smešnic za vse okuse. Najbolj uživam v ruskih, ker se nikoli ne morem naveličati gledati, kakšne kozlarije vse počnejo pod vplivom alkohola. Rada imam tiste s porok, ko kaki priči padejo hlače na tla ali se nevesta zvali z oltarja zaradi zapletov z obleko. V hudi nevarnosti zaradi inkontinence sem pri tistih, ki se dogajajo na raznih slovesnostih ali predstavah, ko ljudje s poduhovljenim izrazom zgrmijo z odra ali razsujejo kulise, obožujem zapletene padce manekenk zaradi previsokih pet, smejim se posrečenim dogodkom z živalmi…
Moji trije najljubši primerki pa so: a) tisti, ko drobno babico, ki prime ogromnega psa za vrvico, ta bliskovito po zraku potegne iz kadra; b) ko mama izstopi s torto iz avta, parkiranega ob cesti. Zaloputne vrata, ki ji priprejo rob obleke, tako da ji jo praktično potegne s telesa. Ko skuša zbežati nazaj v avto, pa ji še spodrsne in zgrmi v jarek. Konča se tako, da v staromodnem modrcu in vsa od torte in blata drvi proti kameri in benti na tistega, ki jo snema in se ji reži. Vsaka mu čast. Jaz bi na njegovem mestu umrla; c) ko na ruski teve velepomembno intervjuvajo delavca na gradbišču, nato pa se izza njega počasi prikaže drug delavec. Očitno je prej ležal na tleh v alkoholni komi. Z neverjetnimi pijanskimi grimasami začudeno kot dojenček bulji v kamero, vendar ga nekako nihče ne opazi. Temu je močno konkurenčen tudi tisti video, ko varnostne kamere snemajo popolnoma nalitega človeka, ki eno uro (če se ti ljubi gledati, so pa tudi kratki izvlečki best of trenutkov) kupuje paket pločevink piva. Pri tem ima naravnost fantastične podvige pri vzdrževanju ravnotežja.
Vem, da se boste mnogi med vami, predvsem intelektualno in častivredno naravnani, zgražali nad takšno oddajo, v kateri kraljujejo serijski padci, in jo obožujejo predvsem najstniki, saj se v njej tu in tam pojavljajo še nonšalantno pivsko bruhanje (gledam stran) in legendarni prdci, a naj povem, da ta preprosta zasnova gosti tudi ljudi, ki niso kar tako. Poleg raznih ameriških športnih profesionalnih zvezd tudi druge znameniteže, igralce, pevce itd. Vsi vreščijo in umirajo od smeha, ne glede na to, kakšen je njihov status. Nisem mogla verjeti svojim očem, ko je bil gost celo legendarni Larry King. Res! Poleg glavnega voditelja sta tam še mladenič, ki upravlja z računalnikom, in mlada lepotička, ki ima najbolj trapast smeh na svetu, pa tu in tam tudi kakšno prav tako trapasto pripombo. Skupaj z gosti ves čas duhovito komentirajo posnetke in jim s tem pričarajo še dodano vrednost.
Ta oddaja je pač eno od orodij, na katera sem naletela pri iskanju primernega materiala za smejalne vaje. Seveda pa obstaja še ena malenkost, ki jo je treba izvajati pri tej terapiji. Podobno kot pri shujševalni kuri, kjer ni dovolj, da se samo bolj intenzivno gibljemo. Treba je tudi manj jesti. Tako se je tudi pri smejalni kuri treba izogibati rečem, ki te spravljajo v slabo voljo. Vsemu se kajpada ne da izogniti, se pa da močno zreducirati vnos stresnih informacij.
Dovolj imam. Ne morem več.
Sama se že nekaj časa izogibam takšnim, ki me prizadenejo ali razjezijo. Na primer slikam naplavljenih utopljenih beguncev, afriških okostnjačkov, ki strmijo v fotoaparat z velikimi paničnimi očmi, pa mučenih živali, skratka vsega, kar prezentira človeško nerazumno okrutnost ali brezbrižnost. Izogibam se tudi informacijam, ki razkazujejo človeško neumnost, torej vsemu, kar je v zvezi s politiko. Tu in tam mi kdo očita, da sem postala brezbrižna in da ni prav, da obračam glavo proč od problemov. Pa jo bom! Še bolj jo bom! Prvič zato, ker imam svojih problemov in tistih v bližnji okolici čisto dovolj, da so moje potrebe po sekiranju zapolnjene. Drugič. Dovolj imam. Ne morem več. Enostavno. Že od rojstva poslušam ene in iste informacije, samo druga imena nastopajo v njih. Na kozlanje mi gre. Živčne zlome dobivam. Že šestdeset let – eno in isto (če pogledaš človeško zgodovino, pa še stokrat dlje). Eno in isto. Krademo, lažemo, ubijamo, spletkarimo.
Pa mi reče hči: »Ne moreš se delat, kot da tega ni!« Ja, pa se lahko! »Saj se moraš vendar boriti proti krivicam pa to. Tako si nas učila!« Ja, sem jih učila in tudi borila sem se. Kar veliko težav sem si nakopala zaradi tega, ko bi morda lahko živela mnogo bolj lagodno, če bi komu lezla v rit. Konec koncev so mi jo razprto na stežaj že večkrat ponujali.
Zdaj pa se ne bom več borila in sekirala za druge. Naj se še mladi malo borijo. Saj imajo več kot dovolj razlogov za to. Tudi če se cmerijo, da jim je naša generacija vse zasrala, jo je pa nam tista pred nami in njim tista pred njimi in tistim še prejšnja. Itd. Človeštvo pač. Od pamtiveka. Zato se bom od zdaj naprej samo še smejala. Postrgala bom ves smeh, kar ga je še na svetu. Namesto da bi gledala poročila in dokumentarce o holokavstu (itak ne bom nič zamudila, saj bo gotovo še kakšen nov holokavst v kratkem), bom gledala Ridiculousness in visela na youtubu. Odlično se počutim, skrbi me le, da sem postala že malce odvisna od smeha. A se mi vseeno zdi bolj zdravo, kot da sem odvisna od poročil. Kajti mnogi so.
